Obujajo spomin na tragične dogodke cvetne nedelje

Spomin na enega najbolj pretresljivih dogodkov v zgodovini vasi Slavina, ko so na cvetno nedeljo pred natanko 500 leti v vas vdrli Turki in ljudi, zbrane pri maši, pobili ali odpeljali v sužnost, bodo v Slavini jutri ob 18. uri počastili z mašo, ki jo bo daroval koprski škof Jurij Bizjak. Pripravljajo pa tudi niz predavanj.

500. obletnica turškega vdora je prelomen dogodek v  zgodovini 
Slavine. Foto: Veronika Rupnik Ženko
500. obletnica turškega vdora je prelomen dogodek v zgodovini Slavine. Foto: Veronika Rupnik Ženko

SLAVINA > Na cvetno nedeljo mineva natanko 500 let od enega najbolj pretresljivih dogodkov v zgodovini vasi Slavina. Na ta dan leta 1522 so v vas na enem od svojih plenilskih pohodov vdrli Turki in presenetili ljudi, ki so bili zbrani pri maši. Nekaj so jih takoj pobili, druge pa odpeljali v sužnost.

Župnija, krajevna skupnost in Kulturno društvo Slavina bodo zgodovinski spomin na ta dogodek in trpljenje prednikov oživili z nizom različnih dogodkov in tudi predavanj, ki jih skozi celo leto pripravljajo v sodelovanju s Parkom vojaške zgodovine Pivka.

Za njimi sta že dve predavanji, na katerih sta zgodovinsko vlogo Osmanskega imperija in mite, povezane z osmanskimi vpadi na Kranjsko, osvetlila literarni zgodovinar dr. Igor Grdina in zgodovinar dr. Jernej Kotar iz Narodnega muzeja Slovenije. S predavanji, ki bodo tematiko osvetlila z različnih zornih kotov in so bila doslej zelo dobro obiskana, bodo nadaljevali skozi celo leto.

“Slavina je prafara z bogato zgodovino, vendar ni veliko dogodkov, ki bi se jih datumsko spominjali. S tega vidika je ta 500. obletnica turškega vdora prelomen dogodek v slavenski zgodovini,” pojasnjuje direktor Parka vojaške zgodovine in krajan Slavine Janko Boštjančič.

Turški vpadi so tudi sicer zaznamovali nacionalni zgodovinski spomin. “V naši okolici je veliko vzpetin z imenom grmada, cela kopica taborov, širom Slovenije najdemo turške klance in lipe. Veliko je ledinskih imen in priimkov, ki izvirajo iz tega časa. Tema je močno zaznamovala tudi pripovedništvo, literarno ustvarjanje in zgodovinopisje. Pa vendar je v zadnjih desetletjih to kar nekam odrinjena in pozabljena tema. Tudi s tega vidika je dragoceno, da ta spomin obudimo,” poudarja Boštjančič


Najbolj brano