Država bo jamčila, a banke imajo zvezane roke

Čez dobrega pol leta bodo lahko kredit za nakup stanovanja najeli tudi mladi, ki imajo slabo kreditno sposobnost. To jim bo omogočila nova jamstvena shema, ki določa, da bo porok za te kreditojemalce kar država. Sliši se bolje, kot bo, in v resnici gre le za všečno predvolilno potezo, menijo v opoziciji. Banke namreč še vedno ne bodo smele kreditirati ljudi, ki jih je Banka Slovenije uvrstila med kreditno nesposobne.

LJUBLJANA > Država bo lahko porok za najem kredita za reševanje prvega stanovanjskega vprašanja mladim do 38. leta in mladim družinam, ki imajo vsaj enega predšolskega otroka.

Upravičeni zaposleni z največ 1,5-kratnikom povprečne plače

Do posojila s poroštvom države bodo upravičeni zaposleni za določen ali nedoločen čas, ki delajo za manj kot 1,5-kratnik povprečne mesečne plače v Sloveniji. S posojilom bodo lahko kupili stanovanje ali gradili oziroma obnovili neko nepremičnino.

200.000

evrov posojila bi jamčila država,

20

odstotkov vrednosti glavnice bi moral kreditojemalec zagotoviti za lastno udeležbo,

30

let bi bil najdaljši rok odplačevanja

Pogoj, ki so ga poslanci postavili v zakonu o stanovanjski jamstveni shemi za mlade, je tudi, da glavnica ne sme presegati 200.000 evrov, kreditojemalec pa bo moral zagotoviti lastno udeležbo najmanj 20 odstotkov vrednosti glavnice. Doba odplačevanja takšnega posojila bo največ 30 let.

Zakon o jamstvenih shemi so predlagali poslanci koalicije. Takšna jamstvena shema je še eden v nizu ukrepov, ki jih je za boljšo dostopnost stanovanj za mlade že pripravila ta vlada, poudarjajo.

Stanislava Zadravec Caprirolo

predsednica Združenja bank Slovenije

“Brez spremembe sklepa Banke Slovenije, ki omejuje kreditno sposobnost prebivalstva, tudi zakon o jamstveni shemi za mlade ne bo učinkoval oziroma se kreditna sposobnost prebivalstva ne bo izboljšala.”

Vendar pa se vladi in ministrstvu za finance, ki ga vodi minister iz SDS, zastavlja vprašanje, ali bo zakon sploh izvedljiv. Državna sekretarka z ministrstva za finance Maja Hostnik Kališek je opozorila, da je vprašljivo določanje upravičencev na osebe, ki po sklepu Banke Slovenije niso kreditno sposobne. “Obstaja vprašanje, ali bodo banke res odobrile kredit osebi, ki je po sklepu kreditno nesposobna, saj gre za pravila regulatorja bančnega trga, ki je po ustavi samostojen,” je pojasnila poslancem.

Omejujoča pravila Banke Slovenije

Spomnimo, da je Banka Slovenije leta 2019 postavila precej omejujoča pravila, komu lahko komercialne banke odobrijo stanovanjski ali potrošniški kredit. Na to, da je predpis Banke Slovenije za komercialne banke zavezujoč, je poslance še pred potrjevanjem zakona o stanovanjski jamstveni shemi za mlade spomnila predsednica Združenja bank Slovenije (ZBS) Stanislava Zadravec Caprirolo. Dokler velja sklep Banke Slovenije, morajo banke primarno preverjati kreditno sposobnost posojilojemalca, kakovost kreditnega zavarovanja pa morajo obravnavati kot sekundarni vir.

Dokler Banka Slovenije ne bo spremenila sklepa, ki je po besedah predsednice ZBS “neposredno rigorozno omejujoč in onemogoča večini slovenskih državljanov učinkovito reševanje stanovanjskega vprašanja zaradi prenizke kreditne sposobnosti,” stanovanjska jamstvena shema ne bo prinesla želenih učinkov.

Podobno jamstveno shemo je pripravljala že vlada Marjana Šarca, ki pa se je predčasno poslovila. Zdaj v večini opozicije ne nasprotujejo jamstveni shemi sami po sebi, menijo pa, da je neučinkoviti zakon lahko le predvolilna všečna poteza.

Moti jih tudi to, da večina mladih kljub državnemu jamstvu še vedno ne bo mogla do stanovanja. Po pravilih iz zakona bi upravičenec, ki kupuje stanovanje za 200.000 evrov, najprej potreboval 40.000 evrov za polog, nato pa bi še 30 let plačeval skoraj 800 evrov mesečne anuitete. Pravilnejši pristopi bi bili gradnja javnih najemnih stanovanj, omejitev cen pri tržnem oddajanju, davek na prazna stanovanja in podobno.

Več povpraševanja ob slabi ponudbi vodi v višanje cen

Da jamstvene sheme in državna poroštva na stanovanjski trg prinašajo več težav kot rešitev, opozarja Maša Hawlina iz Inštituta za študije stanovanj in prostora. Tuji primeri kažejo, da razni načini subvencioniranja potrošnikov vodijo v rast cen stanovanj. Poveča se namreč povpraševanje, ponudba pa ostaja vsaj na srednji rok omejena.

Med negativnimi posledicami novega zakona bo tudi manj kakovostna gradnja, saj bodo investitorji zaradi zgornje omejitve vrednosti kredita skušali dodatno znižati stroške gradnje. Zakon, ki bo sklepanje kreditnih pogodb omogočil šest mesecev po objavi v uradnem listu, mlade še bolj potiska v situacijo, kjer lastništvo in breme kredita predstavljata edino možnost za pridobitev varnega in stabilnega doma, opozarja Maša Hawlina. “Razumemo, da so nujni tudi kratkoročni ukrepi, a menimo, da bi morali te usmeriti predvsem v boljšo regulacijo in nadzor najemnega trga,” dodaja.

---