Pomemben korak naprej za razvoj oljkarstva v Sloveniji

Oljkarstvo je v Sloveniji uspešna panoga, površina nasadov oljk in število oljkarjev se v zadnjih letih povečujeta. Oljka je tradicionalno sredozemska rastlina, ki pri nas dobro uspeva v toplih, priobalnih delih Slovenije. Čeprav je oljka zelo dobro prilagojena na pomanjkanje vode v tleh, izrazito sušna obdobja v zimskih mesecih vplivajo na zalogo vode v tleh. To se odrazi na oskrbi z vodo v poletnih mesecih, ko nastopijo najbolj intenzivne suše.

V Slovenski Istri oljčniki pokrivajo glavnino kmetijskih površin in so pomemben tvorni element mediteranske kulturne krajine. Sodobni nasadi oljk se širijo tudi v Goriških brdih in na Vipavskem. Če je bilo v prejšnjem tisočletju namakanje v slovenskem prostoru v veliki meri nepoznano in neraziskano ter obravnavano le kot dopolnilni tehnični ukrep v nekaterih panogah, se je stanje zaradi podnebnih sprememb, ki pomenijo med drugim naraščanje temperature zraka, spremenjene padavinske vzorce, pojav pozeb in več (hujših) vremenskih ekstremov, spremenilo. Namakanje je tudi v oljkarstvu postalo nujen tehnološki ukrep, ki zagotavlja varno pridelavo in kakovosten pridelek, ki je ekonomsko upravičen.

Aktualnost vsebin knjige Oljka, sušne razmere, tla in deficitno namakanje izhaja iz potrebe po boljšem razumevanju različnih vidikov pridelovanja oljk in posebnosti tehnologij v slovenskem prostoru. Razvoj oljke je sortno specifičen in močno odvisen od okoljskih pogojev, lastnosti tal in razpoložljivosti vode v tleh. V prvem delu knjige je opisano kompleksno delovanje sistema rastlina - tla - okolje ter deficitni način namakanja na podlagi izsledkov domačih in mednarodnih raziskav o odzivu oljke na sušne razmere. Bistvena dodana vrednost knjige je, da bralcem ponuja kakovostne, na slovenskih tleh in v slovenskem podnebju pridobljene podatke o vplivu namakanja in deficitnega namakanja na rast in pridelek oljk.

Pomen izida knjige Oljka, sušne razmere, tla in deficitno namakanje, ki je nastala pod vodstvom Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, je nedvomno velik tudi za razvoj znanstvene in strokovne terminologije s področja oljkarstva. Knjiga na enem mestu podrobno, a razumljivo združuje znanje avtorjev iz različnih inštitucij, ki so pri nas in v tujini priznani strokovnjaki ter uveljavljeni poznavalci pridelovanja oljk in kakovostnega oljčnega olja kot tudi fiziologije rastlin ter namakanja.

Izkušnje avtorjev, pridobljene skozi številne domače in mednarodne raziskave, so še zlasti pomembno vidne v zadnjih dveh sestavih monografije. V teh so podrobno obrazloženi vhodni podatki in tehnične informacije o praktični postavitvi namakalnega sistema. Znanja, ki bodo prišla prav vsem, ki si željo s pomočjo namakanja količinsko in kakovostno izboljšati pridelek v oljčniku.

Deficitni način namakanja je oblika nadgradnje namakanja, saj z nadzorovanim primanjkljajem vode zagotovimo kakovost pridelka, obstoj rastline ter hkrati zmanjšamo porabo vode in energije. Za uspešno izpeljavo deficitnega načina namakanja v praksi je potrebno dobro poznavanje tako rastline, predvsem občutljivosti posameznih faz razvoja rastline na pomanjkanje vode, kot tudi lastnosti tal in razumevanje trenutnih okoljskih razmer. Vse to ob dobrem delovanju namakalnega sistema z ustreznim uravnavanjem, ki omogoča vzdrževanje za oljko sprejemljivega primanjkljaja vode v tleh. Slednje zahteva zavzetost pridelovalca in strokovno znanje za postavitev in vzdrževanje namakalnega sistema. Knjiga Oljka, sušne razmere, tla in deficitno namakanje je pomemben in dobrodošel doprinos k razvoju namakanja in oljkarstva v slovenskem prostoru in je zanimiva tako za znanstveno kot tudi strokovno javnost.

Doc.dr. Vesna Zupanc, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

---