Kupec območja kamnoloma v Livadah pravi, da bo “gradil za ljudi”

Še preden je prejšnji teden izolskega župana Danila Markočiča obiskal novi lastnik Rude, Miha Kozamernik, se mu je predstavil Marko Mohar - solastnik ljubljanskega projektantskega podjetja Proparma, ki je kupilo 3,8 hektarja veliko območje nekdanjega kamnoloma v Livadah. V Primorju v stečaju prodaje ne komentirajo, kdo bo iz zasute jame odstranil domnevne (nevarne) odpadke, pa še vedno ni jasno.

IZOLA > Za razliko od Mihe Kozamernika ni dal Marko Mohar ob obisku v Izoli nobene izjave za javnost, v kateri bi razkril, kakšne načrte imajo na območju nekdanjega kamnoloma, ki je bil do nedavnega v lasti TPC Livade in Primorja v stečaju. Za PN pa zatrjuje, da se niti najmanj ne skriva, ker ima “namen graditi za ljudi”. Z občinskim vodstvom se je sestal že ob koncu lanskega leta, izolski javnosti pa se še ni predstavil, “ker si najprej želi doseči kompromis med njihovimi (investitorskimi) željami in lokalnimi interesi”. Prav dobro ve, da je “po veljavnih prostorskih načrtih na območju nekdanjega kamnoloma mogoče zgraditi vodni park, da pa je zamisel o njem v Izoli najmanj zaželena”.

Občina je na tistem območju napovedovala gradnjo stanovanj za mlade družine, novega doma upokojencev, novega vrtca in podobnih zmogljivosti, a ji na koncu ni uspelo kupiti tega zemljišča.

Kdo je Marko Mohar?

Marko Mohar je z 49,3 milijona evrov ocenjenega premoženja na lestvici najbogatejših Slovencev na 41. mestu. Deluje v poslovni skupini MSIN, ki ima skupaj več kot 1000 zaposlenih in pod katere okrilje sodi 20 podjetij v Sloveniji in na Hrvaškem, tudi Cetis, KIG in Donit Tesnit.

“Odpadke so že odpeljali v letih 2007 in 2008”

Mohar je povedal, da se bo z občinskim vodstvom vnovič sestal, ker morajo doreči skupne interese, aktivnosti in časovne okvirje. “Lokacijo poznam. Za nakup smo se odločili, ker gre za velik kos zemlje in je malo takšnih investicijskih priložnosti. Rad imam Istro, v Portorožu sem imel hišo,” je pojasnil.

Na vprašanje, ali bodo odstranili odpadke, menda zakopane 19 do 24 metrov globoko - šlo naj bi tudi za nevarne azbestne in gradbene odpadke, odslužene pnevmatike, sode, polne barv in lakov, ter zapuščene avtomobile - pa nam je zatrdil, da je to naredilo že podjetje TPC Livade. Tako izhaja iz pogodbe, ki jo je decembra 2007 omenjeno podjetje sklenilo s Finali Trading - slednji se je za 576.000 evrov zavezal, da bodo “izkopali in odvozili odvečni material iz nekdanjega kamnoloma z začasne lokacije na trajno deponijo”. Da odpadkov v Livadah ni več, je prepričan tudi zato, ker so januarja letos zemljišče sondirali na treh mestih in odpadkov niso našli.

Marko Mohar

kupec območja nekdanjega kamnoloma

“Lokacijo poznam. Za nakup smo se odločili, ker gre za velik kos zemlje in je malo takšnih investicijskih priložnosti.”

Leta 2009 so bili še v Livadah, navaja jih tudi stečajni upravitelj

Toda maja 2009 je Rade Mandič iz ljubljanskega podjetja Marana kot lastnik avtorskega dela projekta za gradnjo umetnega jezera in turističnega naselja v Livadah tedanjemu županu Tomislavu Klokočovniku in občinskemu svetu pisal, da je na površini 25.000 kvadratnih metrov “več kot 100.000 kubičnih metrov smeti in drugega škodljivega materiala, starih gum, odpadnega železa” in navedel, da bo sanacija lahko “po oceni strokovnjakov stala tudi do dva milijona evrov”.

Odpadke omenja tudi Primorjev stečajni upravitelj Rudolf Hramec v osnutku pogodbe o prodaji, kar potrjujejo na inšpektoratu za okolje in prostor: “Iz tega razloga smo na inšpektoratu podali vlogo na sodišče glede prijave stroškov ekološke sanacije, ugotovitve njihove višine s pomočjo cenilca in odreditve njihovega plačila na račun upnika. Sodišče je naš predlog zavrnilo in pojasnilo, da je v postopku prodaje zemljišč prispelo šest ponudb in da je upravitelj 17. novembra lani sklenil prodajno pogodbo z najugodnejšim ponudnikom.”

Po njihovih navedbah je na takšno odločitev sodišča vplivalo dejstvo, da je bil prodajni postopek nepremičnine, na kateri naj bi bili odpadki, uspešen. Dodajajo še, da je iz sklepa sodišča razvidno tudi, da je upravitelj v osnutku prodajne pogodbe zapisal, da kupec prevzema vsa tveganja, povezana z odstranitvijo, uporabo ali predelavo morebitnih odpadkov, da so ti podvrženi okoljski zakonodaji ter da jih prodajalci niso dolžni odstraniti pred izročitvijo zemljišč. “Pogodbene stranke so že v prodajni pogodbi določile, da celotno breme, povezano z morebitnimi odpadki, nosi kupec, tako da stroški, če bodo nastali, ne bodo bremenili ne stečajnega dolžnika ne države,” poudarjajo na inšpektoratu.

V Primorju v stečaju so se ovili v molk

V Primorju v stečaju zadev, povezanih z odpadki, ne komentirajo. Še več, ne pojasnjujejo niti razpleta prodaje zemljišča. “Prodajni postopek je še v teku, zato vam v tem trenutku ne moremo podati konkretnih izjav in komentarjev,” pravi vodja oddelka nepremičnin David Gajić. Stečajni upravitelj Hramec pa je po neuradnih informacijah še sredi novembra šesterico sodelujočih pri oddaji zavezujočih ponudb za nakup 38.354 kvadratnih metrov velikega območja nekdanjega kamnoloma obvestil, da je najugodnejša ponudba znašala 2,4 milijona evrov in da bodo kupnino dobili v treh mesecih od podpisa prodajne pogodbe. Zatem se je v postopek vmešal inšpektorat za okolje in prostor.

---