Pasti pomladnih sprehodov

Pomlad in toplejši sončni žarki kar vabijo na tudi daljše sprehode v prebujajočo se naravo. Prijeten sprehod pa se lahko ob neprevidnosti sprevrže tudi v iskanje nujne veterinarske pomoči za naše sosprehajalce, predvsem pse.

Že kar nekaj časa so na pohodu klopi, na katere kot prenašalce nekaterih bolezni pogosto opozarjamo. Ker klopi za prenos večine povzročiteljev bolezni s klopa na žival potrebujejo določen čas, praviloma vsaj 12 do 24 ur ali celo več, imamo na voljo dovolj časa, da bolezen tudi preprečimo. Vsekakor pa je najboljša rešitev redna uporaba preventivnih sredstev, ki klope odganjajo in/ali klopa “paralizirajo”, zato ugriz popusti in odpade.

Pri izbiri sredstev proti klopom in načinu aplikacije se je smiselno posvetovati z veterinarjem. Predvsem pa je potrebno upoštevati navodila, kako sredstva nanašamo, zato da zagotovimo učinkovito delovanje, hkrati pa preprečimo morebitno draženje kože na mestu nanosa pri občutljivejših živalih. Nekatera sredstva so lahko strupena za vodne živali, zato pomislimo tudi na njihovo zaščito in psov ne spuščamo v vodo neposredno po nanosu oziroma obvezno preverimo opozorilo v navodilih za uporabo zaščitnega sredstva.

Poleg klopov nas, predvsem na gozdnih poteh, v kratkem čakajo strupene gosenice iz zapredkov borovega sprevodnega prelca. Gosenice se iz zapredkov spustijo na tla, njihovo premikanje pa je predvsem za mlade pse zanimiva “igrača”. A dlačice na njihovi površini so izjemno strupene za živali, pa tudi za ljudi.

Ne le klopi, tudi nevarne gosenice

Poleg klopov nas, predvsem na gozdnih poteh, v kratkem čakajo strupene gosenice iz zapredkov borovega sprevodnega prelca. Gosenice se iz zapredkov spustijo na tla, njihovo premikanje pa je predvsem za mlade pse zanimiva “igrača”. A dlačice na njihovi površini so izjemno strupene za živali, pa tudi za ljudi. Zato pozor, nikar se z golimi rokami ne dotikajte gosenic, pa tudi ne prizadetih mest, kjer je prišla gosenica v stik z živalsko kožo ali sluznico. Uporabite rokavice in mesto čim prej sperite. Voda in rokavice naj bodo vaša obvezna oprema na sprehodih. Ker se znaki, podobni opeklini, pojavijo relativno hitro in ker je to za žival tudi boleče, čim prej poiščite veterinarsko pomoč. Veterinar bo lahko žival pregledal in ocenil, kakšno oskrbo potrebuje. V hujših primerih, ko je zaradi otekline jezika ali dihalnih poti oteženo tudi dihanje, bo vaš pes morda potreboval tudi bolnišnično zdravljenje.

Strupene gosenice iz zapredkov borovega sprevodnega prelca

Kače so načeloma plašne živali, napadejo pa, ko so ogrožene. Najpogosteje je za živali usodno stikanje po grmovju ali travi ob sprehajalnih poteh, zato za zaščito najbolje poskrbimo tako, da pse sprehajamo nadzorovano, na povodcu.

Pozor, kače!

In še naše strupene kače. Tudi te se že sončijo na izpostavljenih mestih in prvi primer kačjega ugriza smo na naši kliniki že zdravili. Previdnost in pozornost na sprehodih torej ne bo odveč. V Sloveniji lahko srečamo tri vrste strupenih kač, modrasa (Vipera ammodytes) ter navadnega in laškega gada (Vipera berus in Vipera aspis). Kače so načeloma plašne živali, napadejo pa, ko so ogrožene. Najpogosteje je za živali usodno stikanje po grmovju ali travi ob sprehajalnih poteh, zato za zaščito najbolje poskrbimo tako, da pse sprehajamo nadzorovano, na povodcu.

Ugrizi kač so najpogostejši v področju glave in vratu ali okončin. Sam ugriz je za žival boleč, kar živali običajno izrazijo, vidni znaki pa se pojavijo v dveh do več urah po njem. Kadarkoli posumimo na ugriz kače, še posebej pa, če smo ugriz celo videli, poskrbimo za omejitev gibanja živali in čim prej poiščimo veterinarsko pomoč. Mesta ugriza lahko prekrijemo s sterilno gazo, v nobenem primeru pa ne nameščamo prevez nad mestom ugriza ali poskušamo izsesavati strupa z mesta ugriza. Če je le mogoče, poškodovano žival zaupamo v oskrbo veterinarski ustanovi, ki lahko nudi bolnišnično oskrbo, saj se klinično stanje lahko močno poslabša v 24 urah po ugrizu. Znaki zastrupitve so odvisni od mesta ugriza, vrste, velikosti in starosti kače ter količine izločenega strupa, pa tudi velikosti in zdravstvenega stanja psa. Relativno redke raziskave kažejo, da se po ugrizu gada znaki zastrupitve razvijejo pri 97 odstotkih psov. Pri približno tretjini živali se pojavijo le lokalne poškodbe, pri preostalih dveh tretjinah pa se razvijejo tudi sistemski znaki zastrupitve. Podobnih raziskav po ugrizu modrasa in laškega gada pri psih ni.

Previdnost ne bo odveč

Samo v treh odstotkih se ugriz konča brez posledic, kar pomeni, da do ugriza sploh ni prišlo ali kača ni uspela izločiti strupa, kar imenujemo tudi suhi ugriz. Podoben odstotek, po ocenah od 3,5 do 4,6 odstotka primerov kačjih ugrizov pa se konča celo s smrtjo.

Na mestu bolečega ugriza se običajno pojavi oteklina, ki v prvih 24 urah lahko še naraste in se razširi na večjo površino telesa. Najnevarnejša je seveda na področju glave in vratu, saj lahko otežuje dihanje. Znaki sistemske zastrupitve pa lahko privedejo do blagih ali resnejših zapletov, ki so večinoma posledica motenj v strjevanju krvi in običajno zahtevajo večdnevno bolnišnično podporno zdravljenje. Zdravljenje prilagajamo posameznemu pacientu, glede na potek kliničnih znakov in na osnovi spremljanih laboratorijskih preiskav krvi. Poskrbeti je potrebno za zadosten vnos tekočin, preprečevanje znakov preobčutljivostne reakcije in za ustrezno protibolečinsko terapijo. Huje prizadete živali potrebujejo tudi transfuzijo.

V najhujših primerih uporabimo tudi protistrup, vendar odločitev prepustimo strokovnjakom. Zaradi možnih stranskih učinkov, ki predstavljajo tudi določeno tveganje, mora biti uporaba premišljena.

Čeprav naj bi bili v naravi spoštljivi do vseh živih bitij in naj jih s svojim vedenjem ne bi motili, se lahko bližnjim srečanjem s kačo izognemo tako, da smo glasni in se držimo sprehajalnih poti, s čimer kači omogočimo umik. Nenazadnje se bomo na ta način izognili tudi pobegu živali v lovu za divjadjo in potencialnemu srečanju z medvedom.


Najbolj brano