Kakšna predvolilna kampanja nas čaka in kako bo njen ritem določalo globalno dogajanje?

Vojna v Ukrajini vsaj za zdaj potiska v ozadje druge pereče teme, ki bi jim veljalo posvetiti pozornost v predvolilni kampanji. Globalno dogajanje gre na roko desni politični opciji in bo najbrž zasenčilo domače teme, pomembne za slovensko družbo, pojasnjujeta politolog dr. Miro Haček in komunikolog dr. Dejan Verčič. “Sistemi, ki so pri nas najbolj problematični - zdravstvo, sodstvo in mediji - so še vedno tukaj in niso izginili z ukrajinsko vojno,” meni Haček.

SLOVENIJA > Dr. Dejan Verčič, profesor na Fakulteti za družbene vede in partner v družbi Herman & partnerji, pravi, da je vojna v Ukrajini Janezu Janši prinesla tri darila. “Najprej je potisnila v ozadje pandemijo koronavirusa, spomin na spopadanje s katero pri večini volilcev ni najboljši. Potem je Janezu Janši omogočila, da se je pokazal kot pomemben evropski državnik, ki tvorno sodeluje pri oblikovanju politike EU. In nenazadnje, ustvarila je vzdušje negotovosti in pri mnogih celo strahu, v katerem lahko okvirja svojo zgodovinsko vlogo pri slovenski osamosvojitveni vojni ter izkušnje pri spopadanju s hudimi časi.”

Največ blata bo letelo v voditelja obeh blokov

“Janša je s takojšnjim razumevanjem situacije, ki je nastala z ruskim napadom na Ukrajino, ostale politične voditelje prehitel in jih pahnil v odzivanje na njegova dejanja,” še opaža komunikolog in strokovnjak za odnose z javnostmi. To Janši koristi, ker utrjuje njegov položaj voditelja na desnici. Lahko pa bi koristilo tudi Robertu Golobu, če se bo uspel umestiti kot edina prava alternativa Janši, meni Verčič. “V tem primeru bo prišlo do cepitve volilnega telesa na dva bloka, v katerih bosta zaradi taktičnega glasovanja levja deleža glasov pobrala voditelja najbolj verjetnih zmagovalk. Ta bosta prav zato deležna tudi največ blata, ki bo naslednji mesec dni sicer letelo na vse strani,” napoveduje.

Dr. Dejan Verčič

komunikacijski strokovnjak

“Janša je s takojšnjim razumevanjem situacije, ki je nastala z ruskim napadom na Ukrajino, ostale politične voditelje prehitel in jih pahnil v odzivanje na njegova dejanja.”

Vprašanje, ali bo to blatenje proizvedlo želene učinke, pa ostaja zaradi mehanizmov izbornega izpostavljanja, zaznavanja in pomnjenja odprto, poudarja Verčič. “Volilci se namreč izpostavljajo kanalom, po katerih do njih prihajajo sporočila, ki potrjujejo njihov prav in s tem njihove identitete; iz sporočil razbirajo predvsem to, kar že vnaprej vedo, da je res, in si bolj zapomnijo tisto, s čimer se strinjajo. Zato predvolilna kampanja ne bo toliko boj za prepričevanje, kdo od politikov je boljši in kdo slabši, temveč predvsem za to, kdo od volilcev bo šel na volitve in kdo ne.”

Tudi politolog s Fakultete za družbene vede dr. Miro Haček vidi, da je ukrajinska vojna v tem predvolilnem dogajanju prišla bolj prav desni politični strani. “Nastaja vtis, kot da se poskuša desna stran političnega prostora v politični kampanji pokazati kot bolj odločna, prodemokratična in tista, ki izraža podporo napadeni državi proti agresorski. Je pa tudi res, da je bila desna stran vedno proameriško usmerjena. Za levico je veljalo obratno; vedno je bila prorusko usmerjena in ima zdaj težave z obsodbo vojne v Ukrajini. Tanja Fajon, recimo, je rusko agresijo gladko obsodila, nekatere druge leve stranke pa imajo s tem več težav,” opaža.

Dr. Miro Haček

politolog

“Če imaš dva pretendenta za prestol, je prav, da se lahko odločiš na podlagi neposrednega soočenja, ne pa na podlagi tega, kar eden drugemu govorita v medijih, ki jih na nek način nadzirata.”

Domači problemi so še vedno tukaj

Globalno dogajanje bo najbrž zasenčilo ostale teme, ki so pomembne za slovensko družbo. “Bilo bi idealno, če bi predvolilna kampanja pomenila resno, mirno in argumentirano razpravo o javnopolitičnih ciljih v prihodnjem obdobju,” pravi Haček. “Sistemi, ki so pri nas najbolj problematični - to so zdravstvo, sodstvo in mediji - so še vedno tukaj in niso izginili z ukrajinsko vojno.”

Upa, da pereče domače teme še pridejo na dnevni red predvolilnih debat, hkrati pa se boji, da se to ne bo uresničilo, da bodo soočenja hitra in površna, predvolilnega srečanja med Janezom Janšo in Robertom Golobom pa sploh ne bomo dočakali. “Če imaš dva pretendenta za prestol, je prav, da se lahko odločiš na podlagi neposrednega soočenja, ne pa na podlagi tega, kar eden drugemu govorita v medijih, ki jih na nek način nadzirata,” je prepričan.

Predvolilna kampanja ne bo toliko boj za prepričevanje, kdo od politikov je boljši in kdo slabši, temveč predvsem za to, kdo od volilcev bo šel na volitve in kdo ne.

Spremembe osebnih komunikacijskih pristopov, ki jih lahko pred volitvami opazujemo pri politikih, pa se dogajajo tudi drugod. Oster politični jezik v predvolilnem času pritegne le volilce, ki so že prepričani, ostalih pa ne, pojasnjuje Haček. Ne glede na komunikacijo političnih prvakov, pa bo kampanja gotovo imela tudi umazani del, ki se bo odvijal na drugih ravneh. “Za zdaj se umazani del kampanje v glavnem dogaja na družbenih omrežjih, ampak mislim, da ga bomo kmalu videli tudi v prevladujočih medijih,” napoveduje Haček.

K umazanemu delu lahko štejemo tudi obujanje starih afer z namenom vplivati na volilce. Vprašanje, ki si ga zastavlja politolog, je sicer, na katere volilce želijo vplivati na videz naključno prav zdaj objavljene medijske zgodbe, ki bremenijo določene politike. “Tokrat se še posebej zdi, da je volilno telo precej opredeljeno, polarizirano na levi ali na desni, vmes pa ni ostalo prav veliko.” opaža.

---