“Sonaravna družba bo tudi solidarna in bolj demokratična”

“Dobro se že zavedamo tako vzrokov kot posledic podnebnih sprememb, a to žal še ne zgane dovolj tistih na poziciji moči, kot so korporacije in politiki,” Nik Lisjak iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost poudarja, zakaj morajo mladi ponovno povzdigniti glas za resno reševanje okoljske krize in socialno pravičen zeleni prehod. Danes zato v Ljubljani, Mariboru in Kopru vabijo na podnebni štrajk.

Tudi v Kopru (na fotografiji lanski protest) se bodo pridružili 
globalnim podnebnim štrajkom - po svetu jih je prijavljenih okoli 
700 -, na katerih bodo zahtevali, da se planet in delovne ljudi 
postavi pred dobičke. Foto: Andraž Gombač
Tudi v Kopru (na fotografiji lanski protest) se bodo pridružili globalnim podnebnim štrajkom - po svetu jih je prijavljenih okoli 700 -, na katerih bodo zahtevali, da se planet in delovne ljudi postavi pred dobičke. Foto: Andraž Gombač

KOPER > “Katastrofalni podnebni scenarij, v katerem živimo, je rezultat stoletnega izkoriščanja in zatiranja skozi kolonializem, ekstraktivizem in kapitalizem, v bistvu gre za napačen socialno-ekonomski model, ki ga je treba nujno zamenjati,” pravi Koprčan Nik Lisjak.

V tem sistemu so, kot dodaja, bogate države odgovorne za 92 odstotkov svetovnih emisij, najbogatejši en odstotek svetovnega prebivalstva pa je odgovoren za dvakratno onesnaževanje, kot ga povzroči 50 odstotkov najrevnejših. “Obenem pa podnebne spremembe prizadenejo predvsem revnejšo populacijo na globalnem jugu, kjer jim suše odžirajo pridelek in pitno vodo, poplave zasedajo ozemlja ... Dobro se že zavedamo tako vzrokov kot posledic podnebnih sprememb, a to žal še ne zgane dovolj tistih na poziciji moči, kot so korporacije in politiki.”

Kaj zahtevajo mladi?

Mladi za podnebno pravičnost med drugim zahtevajo ustanovitev službe vlade ali ministrstva za zelenih prehod; razogljičenje energetike do leta 2035; prenovitev strategije izstopa iz premoga; opustitev namer pri gradnji hidroelektrarn; učinkovit in dostopen javni promet; naložbe v železniško infrastrukturo; spodbujanje kolesarjenja; socialno pravičen zeleni prehod, ki ranljivim zagotavlja zadostno pomoč; uvedbo štiridnevnega delovnega tedna; izgradnjo vsaj 2000 dostopnih in energetsko učinkovitih javnih najemnih stanovanj; vzpostavitev stanovanjskega zadružništva; prenos presežka stanovanj in prenosom presežka stanovanj v javni fond in omejitev najemnin s strani občin; prenovitev izobraževalnega sistema z namenom ozaveščanja o podnebnih spremembah; zeleno finančno reformo z uvedbo davščin za onesnaževalce in ustavitev subvencioniranja fosilnih goriv; demilitarizacijo; pomoč državam svetovnega juga; prehod v sonaravno kmetijstvo s poudarkom na lokalni in ekološki prehrani; pripravo strategije za prilagajanje podnebnim spremembam v Sloveniji s posebno pozornostjo na ohranjanju biodiverzitete; dosledno in strokovno izvajanje zakona o ohranjanju narave in širitev zavarovanih območij.

Proti takšni nepravičnosti bodo mladi ponovno dvignili svoj glas danes na podnebnem štrajku, ki bo ob 11.55 potekal v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Lisjak pravi, da pri tem ne gre za žuganje mladih starejšim, temveč predvsem za to, da bodo podnebne spremembe v prihodnosti prizadele predvsem mlajše generacije, ki so zato tudi najbolj zaskrbljene in glede podnebne pravičnosti tudi najbolj glasne.

Nik Lisjak je en vidnejših koprskih predstavnikov gibanja Mladi za podnebno pravičnost.

Potrebe ljudi in narave pred interesi kapitala

Mladi za podnebno pravičnost so, v luči Podnebnega protesta, s pomočjo zainteresirane javnosti oblikovali tudi 29 konkretnih zahtev za socialno pravičen in bolj ambiciozen zeleni prehod, v smeri sistema, ki bo v svoje bistvo postavljal dejanske potrebe ljudi in narave, ne pa interesov kapitala.

Zahteve so naslovili na državo in lokalne oblasti, saj za resno reševanje okoljske krize potrebujemo sistemske spremembe. Poslali jih bodo tudi vsem strankam, ki kandidirajo na prihajajočih državnozborskih volitvah, in vsem županom ter od njih zahtevali, da se do njih opredelijo in jih izpolnijo.

“Izgovora, da izpolnitev zahtev ni možna, ne sprejmemo, saj sooblikovane zahteve kažejo, kako bi lahko ohranili planet in se usmerili v sonaravno družbo, ki bo tudi solidarna in bolj demokratična,” v imenu mladih še pravi Lisjak.


Najbolj brano