Ruda podjetju, ki se je ukvarjalo z lesno proizvodnjo

5,4 hektarja veliko območje Rude, ki ima poleg pozidanih stavbnih zemljišč tudi 2,4 hektarja nepozidananih stavbnih zemljišč na klifu, je kupil zastopnik podjetja Nordis investicije, Miha Kozamernik. Po nekaterih informacijah velja za človeka blizu ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću, v preteklosti pa je že polnil časopisne strani.

IZOLA > Še preden so za Miho Kozamernika in njegove širokopotezne načrte o petzvezdičnem turističnem resortu za 150 do 200 milijonov evrov izvedeli Izolani, so o njem slišali na Goriškem.

Od Novolesa Plus do Nordisa investicije

Ko je stečajni upravitelj Primorja Rudolf Hramec nazadnje spomladi 2016 prodajal Cestno podjetje Gorica (CPG), ki ga je kupil Kolektor Koling, je skrbni pregled poslovanja CPG opravil tudi Iskratel. Po pisanju Dnevnika se je za nakup potegoval skupaj s Kozamernikom, o katerem so pisali, da je po stečaju Novolesa najemal njegove proizvodne zmogljivosti in se neuspešno potegoval za nakup celotnega proizvodnega obrata - prek ljubljanskega podjetja Novoles Plus, proizvodnja lesenih proizvodov, ki se od aprila lani pojavlja z imenom Nordis investicije in je po uradnih evidencah v lasti škotske Robin Industrial Corporation.

Nordis Rudo kupil od Gorenjske banke

Nordis je po Kozamernikovih navedbah Gorenjski banki za Rudo plačal 6,5 do sedem milijonov evrov. Banka pa je do zemljišč prišla, ker so jih leta 2009 ali 2010 obremenili z njenimi hipotekami. Vpisal jih je Mersteel, Merkurjevo hčerinsko podjetje, in zatem, podobno kot krovna družba, pristal v stečaju. Decembra 2015 so območje na dražbah Mersteelove stečajne upraviteljice vrednotili na 6,59 milijona, aprila 2016 na 5,27 milijona, julija in novembra 2018 pa ga je Gorenjska banka prodajala za 6,34 milijona evrov, kar bi skupaj z davkom naneslo 7,734.800 evrov.

V Gabrovki delali na črno?

Z lesno dejavnostjo se zdaj vsaj formalno ukvarja Nordisovo hčerinsko podjetje G.W.S., ki ga vodi Kozamernik in ki ima že kakšno leto sedež v Gabrovki pri Litiji. Po letu 2017 se je tam - na območju nekdanjega Presada - skupaj s podjetjem Labeks ukvarjalo s projektom kogeneracije, hkratne proizvodnje elektrike in toplote. Pogodbo o sofinanciranju je z Labeksom podpisal tedanji infrastrukturni minister iz SMC Peter Gašperšič. Za 6,4 milijona evrov vreden projekt so dobili 4,1 milijona nepovratnega evropskega denarja, pred tremi leti pa so pri časniku Delo ugotavljali, da sta se podjetji obnove objektov in novogradenj lotili brez gradbenih dovoljenj, na črno torej. Čeprav naj ne bi v omrežje oddali niti ene kilovatne ure in naj ne bi s toploto ogreli niti ene stavbe, naj bi bili na ministrstvu nad rezultati projekta navdušeni, med drugim zaradi povečane proizvodnje energije iz obnovljivih virov.

Povezave z Iskratelom ...

Še pred tem, sredi leta 2014, je Dnevnik poročal, da je že omenjeni Iskratel za ključnega podizvajalca pri projektu gradnje digitalnega radijskega komunikacijskega sistema (GSM-R) na slovenskem železniškem omrežju predlagal podjetje Monea, ki se ukvarja z inženirskimi dejavnostmi in tehničnim svetovanjem. Čeprav je imelo pred tem v povprečju manj kot tri zaposlene, so mu zaupali za 13 milijonov evrov gradbenih in drugih del (projekt je bil uradno vreden 117 milijonov evrov, pogodbo s konzorcijem Iskratel-GH Holding je podpisal infrastrukturni minister Samo Omerzel v času vlade Alenke Bratušek). Zastopnica Monee je bila in je še vedno Kozamernikova soproga Darka Kozamernik, sam je imel v lasti zdaj že propadlo projektantsko podjetje Sago in je prek obeh obvladoval Novoles Plus.

Sredi 2014 so nekateri ugotavljali tudi povezavo med pojavom Monee pri projektu GSM-R, kar naj bi časovno sovpadalo s finančnimi težavami Saga, ki je imelo leta 2013 ob manj kot pol milijona evrov prihodkov več kot 453.000 evrov izgube. Ta je presegla kapital podjetja, blokirali so mu transakcijske račune.

... pa tudi s SCT, CPL ...

Kozamernik je imel pomembno vlogo tudi pri neuspelem projektu združitve prav tako že propadlega Cestnega podjetja Ljubljana (CPL) in SCT leta 2011, ko je bil prokurist SCT direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, menda njegov dober znanec. Novinarski članki iz obdobja 2011-2014 se berejo kot napeti detektivski romani. CPL naj bi skupaj še z dvema podjetjema, Komunalnim podjetjem Ljubljana (KPL) in Tovarno asfalta Črnuče (TAČ), januarja 2014 preiskoval Nacionalni preiskovalni urad zaradi domnevnega oškodovanja gospodarskih družb. Ko so sprva pridržali šest oseb, naj bi bil med njimi po informacijah Žurnala24 tudi Kozamernik, oče njegove soproge pa naj bi bil nekdaj izvršni direktor CPL, Alojz Kramljak.

CPL naj bi za nakup 51-odstotnega deleža Tovarne asfalta Črnuče od SCT najel tri milijone evrov vredno posojilo pri Komunalnem podjetju Ljubljana, ki ga je tudi lastniško obvladoval. Sredi 2011 naj bi v CPL pomagali zagotoviti denar za izplačilo plač SCT in zagon proizvodnje, a naj bi tedanji predsednik upravnega odbora CPL Stanko Petrič presodil, da povezovanje s SCT ni več smiselno. Povezovanju s SCT je bil do takrat naklonjen Kramljak, ki naj bi se z nekom dogovarjal o prodaji svojega več kot tretjinskega deleža v CPL Naložbe, ki je lastniško obvladoval CPL. Skrivnostnež naj bi po nakupu na čelo družbe želel imenovati prav Kozamernika.

---