Rusi imajo raje denar v nepremičninah kot na bankah

“Ruski kupci že nekaj časa ne več množično povprašujejo po nepremičninah v Istri, tisti pa, ki so nepremičnine kupili pred leti, pa jih ne prodajajo. Zdi se jim bolje, da imajo denar naložen v nepremičninah, kot da bi ga imeli na bančnem računu. Nekateri se bojijo, da bi jim ga zamrznili,” pravi nepremičninarka Vlasta Prešeren. Tudi njen kolega Danijel Lovšin opaža, da so ruski kupci vse redkejši, in to že od leta 2014.

Ruski kupci so  večji del nepremičnin, tudi za slovenske razmere dragih vil,  pri nas kupili  med leti 2010 in 2013.  Foto: Tomaž Primožic/FPA
Ruski kupci so večji del nepremičnin, tudi za slovenske razmere dragih vil, pri nas kupili med leti 2010 in 2013.  Foto: Tomaž Primožic/FPA

ISTRA > Ruski vlagatelji so v Sloveniji zlasti v preteklih letih najraje vlagali v nepremičnine, so pa tudi pomembni igralci v jeklarski industriji, trgovini in hotelsko-zdraviliški dejavnosti. Gre za manj znane, a še vedno zelo premožne posameznike.

Ruskih oligarhov, ki bi imeli posestva ali razkošne jahte, pa pri nas pravzaprav ni, saj Slovenija zanje ni privlačna. To je tudi razlog, da slovenski državni organi ali banke ruskim državljanom doslej zaradi sankcij, kot kaže, še niso zamrznili premoženja. Je pa rusko premoženje pod lupo, slovenska finančna uprava po vseh slovenskih marinah in občinskih pristaniščih že preverja plavajoče premoženje ruskih državljanov.

Padec vrednosti rublja zredčil ruske kupce

V zadnjih desetih letih je sicer slovenski nepremičninski trg tudi v očeh drugih ruskih državljanov izgubil precej privlačnosti.

Veliko ruskih državljanov je že pred leti, največ v obdobju med leti 2010 in 2013, prek svojih podjetij, ki so jih ponavadi ustanovili v Sloveniji, kupilo ali zgradilo hiše v Istri, predvsem v Portorožu, nad Piranom, v Nožedu, na Maliji nad Izolo ... Nekateri so snovali tudi različne nepremičninske projekte, a so ti obstali.

Toda slovenski nepremičninski trg za Ruse že nekaj časa ni več tako zanimiv: “Žal so bili ruski kupci v zadnjih dveh letih le redki, saj jim banke niso odpirale računov, posledično pa niso mogli odpreti podjetja,” pravi Vlasta Prešeren iz nepremičninskega podjetja Vila Portorož.

Danijel Lovšin, lastnik nepremičninskega podjetja Casabela, pravi, da je bilo upad ruskega povpraševanja čutiti že leta 2014. Tedaj, z uvedbo prvih sankcij proti Rusiji, zlasti pa s padcem vrednosti rublja, je bilo ruskih kupcev vse manj. “Dodaten, še večji udarec, pa je povpraševanju zadala korona. In razmere po epidemiji se niso niti še normalizirale, pa smo zdaj priča vojni, uvedbi sankcij ... Tisti nepremičninarji pri nas, ki so se zelo specializirali za ruske kupce, bodo v velikih težavah. Komu bodo zdaj prodajali velike vile, ki jih imajo Rusi tako radi? Morali bodo poiskati nove trge” pravi Lovšin.

Projekt Taverne in kegljišče v bližini portoroške marine, kjer naj bi po načrtih podjetja v lasti Ksenije Kačur zrasel butični hotel, je zastal. (foto: Tomaž Primožič/FPA)

Ruski podjetniki vlagajo v hotele

Če odštejemo nepremičnine, je nekaj naložb ruskih podjetnikov tudi v primorskem gospodarstvu. Tako sta izolski podjetji Belvedere in Hotel Marina v rokah družine Uljanov. evrov čistega dobička,

V ruskih rokah je tudi skupina Slovenska industrija jekla (SIJ), v okviru katere deluje tudi podjetje Oromet iz Neverk. V času prve vlade Janeza Janše je država SIJ prodala družini Zubicki, lastnici ruske jeklarske skupine Koks. Takrat je imel v njej glavno besedo zdaj že pokojni Boris Zubicki, član Putinove stranke Enotna Rusija in njegov zaveznik. Danes je Koks in s tem SIJ v rokah njegovih sinov Evgenija in Andreja Zubickega.

Do nedavna je ruske lastnike imel tudi Hotel Kanin v Bovcu, a so ga letos prodali podjetniku Ivanu Fornazariču z Vogrskega, ki že leta živi in posluje v Dubaju. Ruski lastniki pa ohranjajo lastništvo hotela Cubo v Ljubljani.

Korona zamaknila načrte s Taverno in kegljiščem

Obstali so tudi nekateri nepremičninski projekti, ki so jih načrtovali ruski lastniki. Pred skoraj leti je Dutb, slaba banka, našla kupca za zapuščeno Taverne s kegljiščem v Portorožu. To je slovensko podjetje, njegova lastnica pa je ruska državljanka Ksenija Kačur. Za dve stavbi z dvoriščem in parkiriščem so novi lastniki odšteli približno tri milijone evrov. Na tej privlačni lokaciji med lucijsko plažo in Marino Portorož načrtujejo butični hotel s kavarno in wellness. Novim lastnikom je načrte s Taverno v dobršni meri prekrižala epidemija.

Ekaterina Solomentseva pa je pred sedmimi leti kupila veliko zemljišče sredi Portoroža (Kaštel). Načrtovala je petnadstropni trgovsko-poslovni center, a načrti ostajajo na papirju. Tudi manjši hotel v Luciji, nekdanji Penzion Čeligo, je v lasti podjetja, ki je povezano s Solomentsevo.


Najbolj brano