Na strehah vodarn lovijo sonce

V zadnjih letih se v javnosti krepi zavedanje o potrebi pridobivanje energije iz obnovljivih virov, v zadnjih tednih pa tudi potreba po samozadostnosti tudi na tem področju. Teoretične predpostavke in želje so v Rižanskem vodovodu včeraj prenesli v prakso: zagnali so sončno elektrarno.

Vodarni Rižanskega vodovoda v Cepkih (v ospredju je nova, v ozadju stara) sta po novem pokriti s solarnimi moduli. Foto: Rižanski vodovod
Vodarni Rižanskega vodovoda v Cepkih (v ospredju je nova, v ozadju stara) sta po novem pokriti s solarnimi moduli. Foto: Rižanski vodovod

CEPKI > “S svojim ravnanjem in trajnostnim razvojem v smeri energetske neodvisnosti in zniževanja ogljičnega odtisa želimo biti zgled lokalni skupnosti in jo v tem smislu spodbuditi k razmišljanju in podobnem ravnanju,” je na včerajšnji predstavitvi povedal Martin Pregelj, direktor Rižanskega vodovoda.

Investicija se bo povrnila v sedmih letih

Za investicijo na strehah obeh vodarn v Cepkih so se odločili že leta 2020, a jih je čakal zahteven proces zbiranja dokumentacije in izbora ustrezne tehnologije. “Z javnim naročilom smo zasledovali cilj, da dobimo najboljšo tehnologijo za čim manjšo ceno, kar je predstavljalo kompleksen izziv, saj se na tem področju tehnološke rešitve neprestano izboljšujejo,” je dodal Pregelj. Na koncu so investicijo, za katero so zastavili 350.000 evrov brez DDV, izvedli s pomočjo Petrola.

Sončna elektrarna, ki ima dva dela, na strehah stare in nove vodarne, sestavlja 801 solarni modul oz. panel tipa luxor 450M z močjo 450 vatov. Vgrajenih je prav toliko optimizatorjev, ki so pomembni za varnost. Izkoristek modulov je 20,46 odstotka. Na strehi stare vodarne je orientacija modulov vzhod/zahod z naklonom 10 stopinj, na strehi nove vodarne pa proti jugu z naklonom 15 stopinj. Pričakovana življenjska doba sončne elektrarne je vsaj 25 let, investicija pa se bo povrnila v manj kot sedmih letih, s povečevanjem cene električne energije najbrž še prej.

Nadaljevali bodo z gradnjami sončnih elektrarn

To sicer ni prva sončna elektrarna, za katero se je odločil Rižanski vodovod. Leta 2020 je na strehi vodohrana Semedela 3 postavil elektrarno z močjo 18 kW, naslednje leto pa še elektrarno na strehi črpališča in vodohrana San Simon v Izoli z močjo 31 kW. Skupna moč vseh sončnih elektrarn Rižanskega vodovoda je 407,37 kW. To predstavlja 448.107 kWh na leto, kar znese 11,5 odstotka celotne porabe električne energije podjetja.

“Proizvedena električna energija bo v pretežnem delu porabljena na posameznih objektih, viške energije pa bomo tudi oddajali v električno omrežje,” je še povedal Pregelj in napovedal, da se bodo naslednje leto lotili postavitve modulov na strehi upravne stavbe podjetja, nato pa še na črpališču z vodohranom Valeta 2. “Tako smo tudi razpršili tveganja: če že dež ne pada, nam bo vsaj sijalo sonce,” se je še pošalil Pregelj.

Skrbi jih dolgotrajna suša
“Suša, ki traja že več kot mesec dni, nas skrbi. Pričakujemo, da bo v naslednjem mesecu več padavin,” je ob robu predstavitve novih investicij včeraj povedal direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj. Trenutno oddajajo porabnikom 310 litrov na sekundo. Od tega jih 265 litrov črpajo iz Rižane, 45 iz Gabrijelov, po pet litrov na sekundo pa dobivajo iz partnerskih vodovodov (Kraškega in Istarskega). Izkušeni Darij Križman, vodja sektorja Pogon na Rižanskem vodovodu, ocenjuje, da je za sredi marca vodostaj Rižane zelo nizek. Nekoliko nižji je celo od lanskega, ko prav tako ni bilo veliko padavin. Letos so te umanjkale tudi v jesenskih mesecih, kar je tudi eden od pokazateljev podnebnih sprememb. Prav zaradi nestanovitnih padavin je zelo pomembno, da se nadaljuje projekt zajezitve Suhorce in s tem pridobi dodatni vodni vir za Istro, poudarjajo na Rižanskem vodovodu.

Celovito so zamenjali ultrafiltracijo

Pred svetovnim dnevom voda, ki ga obeležujemo v naslednjem tednu, so v Rižanskem vodovodu predstavili tudi celovito zamenjavo ultrafiltracije v novi vodarni. Projekt, vreden 1.760.000 evrov brez DDV je trajal pet let, financirale pa so ga lastnice vodovoda - istrske občine. V napravo za pripravo pitne vode po postopku ultrafiltracije so bile vgrajene najsodobnejše membrane, ki so hidravlično bolj odporne na tlačne udare in imajo daljšo dobo uporabe. Naprava ima deset blokov s skupno 300 moduli.

Tehnologija ultrafiltracije deluje po postopku čiščenja surove vode skozi zelo fine pore velikosti 0,03 μm (mikro meter), kar je tisočkrat manj, kot je velikost človeškega lasu. Voda, ki prestopi membrane, je pitna voda brez prisotnosti bakterij. Ni ji potrebno dodajati kemikalij, pitni vodi se dodaja samo dezinfekcijsko sredstvo v obliki plinskega klora, ki zagotavlja distribucijo zdrave pitne vode slehernemu uporabniku.


Najbolj brano