Kako je prav? “Izvedi” ali “izvej” več?
V jeziku marsikdaj odločajo podrobnosti. Med njimi še posebej podobnost besed, njihova sorodnost in navidezna enakost. Ker so to pastí, ki preprečujejo natančno in pravilno izražanje, jih moramo čim skrbneje razlikovati. Če se zmedemo, nas speljejo v pomoto, ki jo je, ko je zapisana, težko popraviti.
Vprašanje o pomembnosti jezikovne natančnosti si lahko ponazorimo s stavkom: Ni vseeno, kam nameri ruski Iván puško, v sibirskega medveda ali v ukrajinskega soseda. Razlika je res majhna, a posledica velika. Tudi v jeziku so besede, ki so kakor lasu las navidezno podobne ena drugi, a se razlikujejo v pomenu. Taka sta velelnika: “vej” in “vedi”, ki samo po videzu pomenita eno in isto. Na to me je v poslanem vprašanju opozorila bralka Sara z Vipavskega: “Spoštovani gospod Hočevar, s slovničnim vidikom našega jezika sem sicer bila v obdobju šolanja nekoliko v odklonilnem odnosu, a sem sčasoma odkrila skorajšnjo igrivost ob spoznavanju pravil, s katerimi slovenščina včasih prav preseneča. Zato sem vesela vrnitve vaše Minute, ki s poljudnim pristopom opozarja na vrednost in pomen dobrega jezika ter Primorskim novicam daje pomembno izobraževalno noto. Vsa pohvala uredništvu, da jo objavlja in s tem kaže skrben odnos do našega jezika. Tak odnos je še posebno dobrodošel v sedanjem času, ko ob naši neizbežni prisotnosti na internetu in družbenih omrežjih pogosto naletimo na vprašljivo napisano ali napačno prevedeno besedilo.
Žal niso pri tem nobena izjema raznorazni oglasi, katerih ustvarjalci bi spričo pogostosti svojega nastopanja v javnih medijih morali dajati toliko večji poudarek pravilnemu jeziku, ne pa le vztrajnemu prepričevanju kupcev. Naš medijski prostor je nasičen s ponudbami izdelkov in storitev, ki obljubljajo nemogoče in nas prepričujejo s pretkano izbiro besed, ali pa odvračajo z oguljenimi frazami in dodatkom slabe slovnice.
Vprašanja za Minuto pošiljajte na naslov: joze.hocevar@primorske.si.
Pri poslušanju in branju njihovih reklam se mi je porodilo vprašanje, ki bo, upam da, vredno vašega časa, da napišete Minuto. Opažam, da oglaševalci pri usmerjanju in vabljenju k nakupu njihovih izdelkov eni zapišejo 'izvej več' in 'izvejte več', drugi pa 'izvedi več' in 'izvedite več'. In se vprašam: Kateri teh nagovorov je res pravilen? 'Izvej več' ali 'izvedi več'? 'Izvejte več' ali ' izvedite več'?
Drugo različico bi osebno raje uporabila v povezavi z izvajanjem orkestralne skladbe. A morda se motim. Toda ena od različic me vedno neprijetno zbode. Srečam jo na primer na spletni strani izdelovalca malih gospodinjskih aparatov, ki vabi h kliku na gumb 'izvedi več', medtem ko predstavnik avtomobilske znamke doda še vikanje in zapiše 'izvedite več'. V nasprotju s tema dvema ponudnikoma pa tretji vabi drugače: 'izvej več' in 'izvejte več'.
Kaj porečete o pravilnosti velelnikov: izvej, izvedi, izvejte, izvedite? Veselim se prebiranja vašega mnenja.”
Spoštovano spraševalko Saro je upravičeno nemalo zabolelo uho, ko je slišala ali brala velelnika “izvej več” in “izvejte več”, oba v pomenu “več izvedeti”.
Pri navedenih velelnikih gre namreč za tri podobne glagole z zelo različnimi pomeni:
1. Védeti, vém; sem/bom védel/védela (z ozko poudarjenim e-jem); 3. os. mn.: vêjo (s širokim e-jem) in vedó; velelnik: védi (ozki e), védite; védenje (znanje). Ta glagol ima še izpeljanke, kakor so: izvedeti, povedati, zavedati se, veda (znanost), vedež, vednost itd.
2. Vêsti (s širokim e-jem); vêdem; sem/bom vêdel/vêdla; velelnik vêdi, vedíte; vedênje (obnašanje). Iz njega so izvedeni glagoli: (iz-) (po-) (od-) (na-) (u-) vesti. Ima pa tudi prevojne stopnje v korenu: voditi (izvod, prevod, uvod), prevajati, zavajati itd. ter množico izpeljank iz njih.
3. Véti, vêjem (veter veje); sem/bom vèl/vél/véla/vêla; velelnik vèj/vêj/vêjte. Ima tudi sestavljenke: prevéti, privéti, razvéti.
A od kod je priskakljal naš skriti zajček, ki ga iščemo? Od kod napačna velelniška oblika “izvej” v pomenu: ugotovi, izvédi, spoznaj? Odgovor je preprost: glagol povedati in glagol veti (vejem) imata povsem pravilen velelnik z obrazilom -ej: povej, vej, razvej (“… ti čula, noč, si, v nič razvej,” je vzdihnil pesnik Josip Murn-Aleksandrov). Zato je oglaševalec najbrž sklepal, da je prav zapisati velelnik “izvej”. A se je motil. Prav je le “izvedi”. Tudi Prešeren ga je zapisal v Krstu pri Savici, kjer lepa Bogomila pravi: “Kako prišla k resnice sem pogledi, moj Črtomir, v besedah kratkih zvedi.”