Dragocen vpogled v življenje osamljene ikone pop arta

Netflixova ekranizacija dnevniških zapisov enega najprodornejših umetnikov druge polovice 20. stoletja Andyja Warhola ne nudi veliko vpogleda v njegovo umetniško udejstvovanje, ampak pričakovano bolj osvetli njegove notranje boje in intimno plat, ki jo je v času življenja precej skrbno varoval.

Andy Warhol (desno) z eno od njegovih nesojenih velikih ljubezni Jonom Gouldom. Foto vir: Netflix
Andy Warhol (desno) z eno od njegovih nesojenih velikih ljubezni Jonom Gouldom. Foto vir: Netflix 

Andy Warhol je od 24. novembra leta 1976 do 17. februarja leta 1987, pet dni pred njegovo smrtjo, vsak dan od ponedeljka do petka okoli 9. ure po telefonu poklical svojo asistentko Pat Hackett in ji obnovil dogajanje minulega dne. Ta je pretipkala Warholove besede in iz več kot 20.000 strani materiala sestavila nekaj čez 800 strani dolgo publikacijo, ki je izšla leta 1989, dve leti po smrti ikone pop arta.

Čeprav se zdi, da je Andy Warhol vseskozi živel v soju žarometov, obkrožen z armado ljudi, je bil, sodeč po dnevniških zapisih, zelo osamljen človek.

Avtor televizijske predelave je prekaljeni maček Ryan Murphy, ki je pred Dnevniki Andyja Warhola za Netflix posnel že seriji Hollywood in Halston, zaslovel pa je z nadaljevankama Glee in American Horror Story. Če je odločitev režiserja Morgana Nevilla, da v dokumentarcu o Anthonyju Bourdainu uporabi umetno inteligenco, s katero je poustvaril glas pokojnega v samo enem stavku, zelo razburkala javnost, je Murphy vseh šest delov baziral na tej tehnologiji. V offu nas računalniško generiran Warholov glas vodi po izbranih straneh dnevnika in v tem ni prav nič motečega, temveč še bolje zaokroži kombinacijo zelo bogatih arhivskih posnetkov in fotografij ter nekaterih igranih delov znotraj Warholovega domovanja.

Čeprav se zdi, da je Andy Warhol vseskozi živel v soju žarometov, obkrožen z armado ljudi, je bil, sodeč po dnevniških zapisih, zelo osamljen človek, ki je bil že od nekdaj zaznamovan zaradi svojega videza in je zelo hrepenel po ljubezni. Čeprav je bil Warhol tudi osrednji kolovodja newyorške kontrakulture in je, predvsem z delovanjem v Factoryju, rušil številne tabuje, je, zanimivo, v javnosti precej pazil na to, da je ohranjal podobo aseksualca. Ko je po koncu dolge zveze z ljubečim partnerjem Jedom Johnsonom morda želel na polno v javnosti izživeti svojo homoseksualnost, pa se je zaljubil v potlačenega geja iz puritanskega WASP okolja Jona Goulda, ki si je gradil kariero kot producent v studiih Paramount v Hollywoodu.

V seriji, ki je prepredena s številnimi dragocenimi arhivskimi posnetki, svoje videnje o Warholu predstavijo njegovi bližnji sodelavci (Pat Hackett), prijatelji in tudi brata dvojčka dveh njegovih nesojenih ljubezni, izvemo pa tudi še številne druge manj znane detajle o umetnikovem življenju. Med temi najbolj izstopa ta, da je bil Warhol nekaj časa celo zaposlen v modni agenciji kot maneken in morda tudi na ta način premagoval komplekse glede svoje zunanjosti.


Najbolj brano