“Ne gre za odškodnino, gre za odnos do kmeta”

“Ne gre le zame, borim se tudi za vse ostale kmete,” pravi inovativni mladi kmet Gregor Slavec iz Knežaka, ki mu je domnevno volk v noči na nedeljo pokončal brejo bovško ovco, kozla in šest kozličkov. Ker od petih ubitih kozličev ni ostalo nobene sledi, mu na Zavodu za gozdove Slovenije škode zanje ne priznajo. Slavec bo pravico zdaj iskal na ministrstvu za okolje in prostor oziroma Agenciji RS za okolje.

KNEŽAK > Breja bovška ovca, kozel in šest kozličkov manj se ta teden pase na pašniku Gregorja Slavca v Knežaku. V noči na nedeljo jih je pokončal domnevno volk. “Ker za petimi ubitimi kozlički ni ostalo nobene sledi, saj jih je volk požrl, mi te škode ne priznajo. Kot da kozličkov na kmetiji nikoli sploh ni bilo,” je zgrožen Slavec.

Ko si je v ponedeljek uslužbenec sežanske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), ki je pristojna za ocenjevanje škod po napadu zveri, ogledal mesto napada, Slavec zapisnika, na podlagi katerega bi mu Agencija RS za okolje (Arso) izplačala odškodnino zgolj za izgubljeno ovco, kozla in enega kozlička, ni želel podpisati.

Gregor Slavec

lastnik kmetije

“Ne gre samo za eno izgubljeno kozo, gre za dnevni izpad dohodka.”

“Pa konec koncev sploh ne gre za odškodnino, ampak za odnos do slovenskega kmeta. A če ni dokazov, potem se pokol ni zgodil?” je ogorčen Slavec, ki se je po dogodku obrnil tudi na Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, kjer so mu že nudili pravno pomoč.

“Borim se za vse kmete”

“Ne gre le zame, borim se tudi za vse ostale kmete,” je odločen Slavec, ki se je v zadnjem letu že izkazal kot velik promotor slovenskega kmetijstva. “Bovška ovca je bila breja, ampak to nobenega ne zanima. Škoda je tudi posredna, saj po napadu volka tudi ostale koze nimajo več mleka. Ne gre samo za eno izgubljeno kozo, gre za dnevni izpad dohodka,” opozarja mladi prevzemnik kmetije.

Poleg tega so njihove živali vajene človeške bližine, saj ima kmetija tudi izobraževalno funkcijo. “Ti kozlički so bili naši domači ljubljenčki. Prav zdaj spomladi bomo začeli z delavnicami za otroke, ki pri nas spoznavajo živali in delo na kmetiji. To je tudi eden od virov dohodka na kmetiji, ki bo zdaj okrnjen.” Izguba bo negativno vplivala tudi na razvoj kmetije, saj so ostali brez prirastka.

ZGS: Škodo je treba dokazati

Na sežanski območni enoti ZGS medtem pojasnjujejo, da morajo za to, da zavod sploh lahko presoja o škodi po napadu zveri, najprej obstajati materialni dokazi. “Zavod mora v primeru škodnih dogodkov svoje ugotovitve opremiti tudi z dokazi. V tem primeru popišemo kadavre ali druge ostanke pokončanih živali, ki jih najdemo v bližini,” pojasnjuje Andrej Sila, ki sicer priznava, da obstaja možnost, da lahko majhnega jagenjčka ali kozlička z mesta pokola odnese tudi lisica in dokazov o pokolu zato ni. “Vendar dogovor o povračilu škode sklepamo samo za primere, ko je nedvoumno dokazano, da je škoda nastala. V vseh ostalih primerih, ko manjkajo živali, dokazov o pokolu pa ni, gre zgolj za domneve, zato to zapišemo v posebno rubriko, kjer so pripombe oškodovanca, vendar tega ne vrednotimo.”

Sila zatrjuje, da je bil celoten postopek voden korektno. “Prekinil ga je oškodovanec sam, ki je verbalno napadel pooblaščenca zavoda in ni želel nadaljevati s postopkom,” povzema dogajanje na Slavčevi kmetiji.

Slavec obtožbe o verbalnem napadu ostro zavrača: “Te trditve oziroma laži izrecno zavračam. Nikogar nisem napadel ali žalil. Uslužbencu sem samo povedal, da na tako obravnavo ne pristajam in da ne bom podpisal takega zapisnika. Gre za načrtno preusmerjanje pozornosti od bistva problema.”

Dogodek obžalujejo

Primer si bodo danes na terenu ogledali tudi predstavniki kmetijskega in okoljskega ministrstva v želji, da skupaj najdejo rešitev.

Na sežanski enoti ZGS sicer obžalujejo, da je do tega zapleta sploh prišlo. “Še posebej zato, ker je zavod prvostopenjski organ, ki ugotavlja škodo na terenu. Če se lastnik z našo oceno ne strinja, lahko škodo uveljavlja prek vloge, ki jo posreduje bodisi na Arso v primeru zavarovanih vrst ali na ministrstvo za kmetijstvo v primeru šakala. Če tudi v tem primeru ne doseže sporazuma, pa lahko svojo pravico poišče še na sodišču,” navaja Sila.

Skrbi jih številčnost velikih zveri

Na incident so se odzvali tudi na kmetijskem ministrstvu, kjer so zaskrbljeni zaradi številčnosti populacije velikih zveri, zlasti volka in medveda, ki sta v Sloveniji v ugodnem stanju, saj se številčno in prostorsko širita. “Zato na ministrstvu poleg ukrepov, ki so v pomoč pri varovanju pašnih živali, podpiramo vse aktivnosti, ki gredo v smer boljšega upravljanja s populacijami velikih zveri. Za uspešno upravljanje pa je potrebno izvajati tudi odstrel,” navajajo.

Tudi v novem programskem obdobju bodo zato spodbujali varovanje pašnih živali pred napadi velikih zveri z visokimi premičnimi elektroograjami in elektromrežami, pastirjem in pastirskimi psi. “Letna višina podpor še ni dokončno določena, uveljavljati pa naj bi jo bilo mogoče ne le na območju pojavljanja medveda in volka, ampak tudi na območju pojavljanja risa,” pojasnjujejo.

Medtem pa Slavec opozarja, da je kljub vsem naporom, ki jih kmetje vlagajo v varovanje živali, sobivanje z velikimi zvermi izredno težko. “Bojim se, da bo kmet na dolgi rok izgubil bitko in da bodo prevladale zveri. Na kmete se prelaga preveliko breme. Vsega, kar se v teoriji morda dobro sliši, se v praksi ne da izvesti,” je neposreden Slavec.

---