Na dež se ne gre več zanašati, še trta bi rabila vodo

“Seveda sem za. Namakalni sistem bi morali zgraditi že pred 30 leti. Potem bi v Vipavski dolini danes verjetno bil kak kmet več,” pravi Jože Čuk iz Velikih Žabelj o gradnji namakalnega sistema v ajdovski in vipavski občini. Gre za ključno fazo projekta, saj morata občini do junija podpisati pogodbe z lastniki vsaj 67 odstotkov zemljišč na območju namakanja.

AJDOVŠČINA, VIPAVA > Projekt gradnje namakalnega sistema v ajdovski in vipavski občini je v ključni fazi. Če želita občini nadaljevati in do konca 2028 uresničiti na 32 milijonov evrov ocenjeno naložbo, se morajo za uporabo namakalnega sistema in tudi za plačilo obratovalnih stroškov s podpisom pogodbe odločiti lastniki vsaj 67 odstotkov kmetijskih zemljišč na območju namakalnega polja. Občini morata podpisane pogodbe zbrati do junija.

Če bo podpora lastnikov kmetijskih zemljišč dovolj velika, bodo v prihodnjih mesecih izdelali projektno dokumentacijo in pridobili dovoljenja, prihodnje leto pa iskali vire financiranja. Kot je napovedal ajdovski župan Tadej Beočanin, se občini nadejata podpore ministrstva za kmetijstvo, ki je projekt označilo za strateško pomembnega za državo, računata tudi na denar EU.

Jože Čuk

kmetovalec

“ Namakalni sistem bi morali zgraditi že pred 30 leti. Potem bi v Vipavski dolini danes verjetno bil kakšen kmet več.”

Če se bodo napovedi uresničile, bi namakalni sistem z navezavo na zajetje Vogršček začeli graditi leta 2024, zaključili pa do konca leta 2028. Sistem bo upravljala KSD Ajdovščina.

Gradnjo mora podpreti dovolj lastnikov kmetijskih zemljišč

Na ajdovski občin so optimistični. “Odzivi s terena so fantastični. Pri tistih, s katerimi smo že govorili, smo skoraj na stoodstotni pokritosti, kar je izvrstna popotnica za nadaljevanje projekta,” je pred dnevi povedal župan Beočanin.

Po besedah vodje oddelka za gospodarstvo in razvojne zadeve Janeza Furlana so se več mesecev dolge aktivnosti na terenu izkazale za pravilen pristop. “Lastniki kmetijskih zemljišč so se zelo pozitivno odzvali. Smo na dobri poti in verjamemo, da nam bo do junija uspelo zbrati dovolj podpisov za nadaljevanje projekta,” je povedal Furlan.

Jože Čuk s Kmetije Čuk iz Velikih Žabelj, namero podpira. Na kmetiji se ukvarjajo z vinogradništvom, sadjarstvom in s pridelavo zelenjave, ki v Vipavski dolini brez namakanja ni mogoča. “Težko je razložiti, koliko časa vzame vsakodnevno zalivanje, ko pa bi že 30 let lahko imeli namakalni sistem. Na dež se ne gre zanašati in suše v zadnjih letih kažejo, da bi še trta rabila vodo. Zato podpiram gradnjo namakalnega sistema tudi na našem koncu. Tega bi morali zgraditi, že ko se je uredilo Vogršček. Zdaj je pozno, prav pa je, da se gleda naprej. Brez hrane ne bomo preživeli in če želimo kaj pridelati, je naše njive treba namakati,” je jasen Čuk.

V uspešno nadaljevanje verjamejo tudi v vipavski občini, kjer so pogodbe začeli podpisovati ta teden. “Odzivi so zelo pozitivni. Ljudem smo razložili, koliko bi sistem stal, če bi ga gradili zdaj, in kakšne stroške bi imeli kmetje. Zavedajo se, da čez pet, šest let teh cen ne moremo garantirati, so pa dober pokazatelj, da ta namakalni sistem tudi z vidika stroškov vzdrži vsakršno presojo. Smo zadovoljni in pričakujemo, da bomo do konca maja dobili dovolj podpisanih pogodb,” je povedal župan Goran Kodelja in dodal, da bodo aktivnosti še pospešili.

Najboljše kmetijske površine so varovano območje

Pri načrtovanju namakalnega sistema sta občini naleteli na dodaten izziv. Dolinsko območje, na polju od Ajdovščine do vznožja Nanosa, je v strokovnih podlagah ministrstva za kmetijstvo območje najboljših kmetijskih površin, ki predstavlja velik potencial za lokalno pridelavo hrane.

Hkrati pa je tudi varovano območje občutljivega trajnega travinja, kjer je kmetijska proizvodnja omejena, občini pa bi morali te površine izločiti iz namakalnega območja. “Problematiko smo predstavili ministru za okolje in prostor in upamo, da bomo v sodelovanju s kmetijskim ministrstvom, kmetijsko gozdarsko zbornico in drugimi službami v namakalno območje lahko vključili vse površine. Upam, da bomo našli rešitve, ki bodo sprejemljive tako z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti kot tudi z vidika kmetijske pridelave,” se nadeja Janez Furlan.

---