EU VOICES: Kaj spremeniti na področju izobraževanja, mladih in kulture?
V okviru projekta EU VOICES, katerega glavni namen je privabiti širšo javnost k podajanju mnenj o prihodnosti Evrope, je minuli teden na Fakulteti za humanistične študije v Kopru potekal prvi dogodek, čajanka. Na tej so sodelovali mlada pevka in glasbena pedagoginja Laura Menard, evropski poslanec dr. Klemen Grošelj in Katja Cunk, predstavnica Europe Direct Koper. Govora je bilo o področjih izobraževanja, mladih in kulture, torej temah, o katerih tudi Laura Menard razpreda v videoblogih, ki so dostopni na spletni strani projekta EU VOICES.
Kot so izpostavili sogovornik na dogodku je področje kulture izredno pomembno in si zasluži veliko pozornosti. Menardova ob tem pravi, da je šele sedaj, ko se je nekoliko bolj poglobila v to, kaj Evropska unija vse nudi kulturnikom izvedela za številne razpise. Poudarja manjkajoče obveščanje in ozaveščanje s strani pristojnih organizacij. Ob tem je Kaja Cunk, ki je sicer strokovna sodelavka kulturno izobraževalnega društva Pina in se ukvarja s številnimi razpisi izpostavila, da je problem evropski kulturni razpisov, to, da vsi temeljijo na številčnosti in ne samih rezultatih. Na to so po besedah dr. Grošlja že opozorili evropski poslanci, torej da je potrebno razpise prilagoditi manjšim državam in kulturnim društvom.
Govora je bilo tudi o izobraževanju, Erasmus plus projektih in Evropskem letu mladih. Navzoči so ugotovili, da Evropska unija na teh področjih in skozi številne razpise tako mladim, kot institucijam ponuja številne možnosti in priložnosti. Ob tem pa je v ospredje ponovno bilo postavljeno vprašanje ali so ključni deležniki o tem dovolj obveščeni.
Laura Menard tako pravi, da bi si kot kulturnica in glasbena pedagoginja želela, da bi te informacije bile podrobneje predstavljene preko medijev in institucij. Predlaga, da Evropska unija uvede sistem, preko katerega bodo zagotovili, da vse informacije pridejo do ključnih uporabnikov. Na področju izobraževanja pa bi si kot pedagoginja vsekakor želela več praktičnega dela v šolskem izobraževalnem procesu, saj so kurikulumi prepolni teorije in zmanjkuje časa, za osvajanje tega znanja na praktičen način.
Kaja Cunk pravi, da so ključne spremembe na podlagi priprave razpisov, ki naj se vrednotijo po večjem učinku, ki pa naj ne bo točkovana zgolj na podlagi udeležbe, ampak samega dosežka projekta. Dodaja, da se mora trajnostni razvoj učinkovitega upravljanja z naravnimi viri postaviti kot pomembno prioriteto, osredotočiti se bo potrebno na humanizacijo tehnologije, v luči epidemije koronavirusa pa izpostavlja kot ključno večje posvečanje duševnemu zdravju mladih.
Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj izpostavlja, “da moramo mlade začeti poslušati in jih tudi slišati”. Pravi, da moramo področje kulture in umetnosti opredeliti kot eno od nacionalnih prioritet in da se v to področje ne sme vmešavati politika. Evropska unija pa mora razpise prilagoditi kulturnemu okolje posamezne države članice, pri tem pa vsekakor lahko sodelujejo predstavništva, ki imajo znanja o specifikah teh držav.
Kaj pa bi vi želeli spremeniti na področju mladih, izobraževanja, kulture in športa?
Zapišite vaša videnja, ideje in mnenja pod videobloge ter pomagajte pri oblikovanju prihodnosti Evropske unije. Izkoristite priložnost, ki je v taki obliki do sedaj še ni bilo. Konferenca o prihodnosti Evrope traja do maja, zato ne odlašajte in povzdignite svoj glas, kajti prihodnost je vaših rokah.
S komentiranjem na spletni strani EU VOICES se lahko potegujete tudi za veliko nagrado: 4-dnevni izlet v Strasbourg za dve osebi. Obenem vas koordinator projekta Televizija AS vabi na drugi dogodek v okviru projekta, čajanko, ki bo v sredo, 16. marca, ob 15.00 na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Gostja bo mag. Tanja Cegnar.