Okrevanje turizma je presekala vojna

Vojna v Ukrajini je prekinila marsikatere tokove za okrevanje turizma v post covidnem času. Velikanski sektor, ki je med epidemijo močno klecnil, marsikje, tudi v Sloveniji pa preživel z izdatnimi injekcijami javnih sredstev, je spet na preizkušnji. Če bo vojne na vzhodu Evrope kmalu konec, bodo njene sence manjše, če bo trajala, je grožnja za okrevanje turizma velika. Skoraj zagotovo pa bo slika turističnega poletja drugačna od pričakovane. Novi scenariji Sloveniji in Evropi nasploh napovedujejo manj čezmorskih turistov od pričakovanj, na drugi strani pa bo tudi manj potovanj evropskih turistov, zlasti v bolj oddaljene kraje.

Turistična industrija se pripravlja na nov zagon. Po rekordnem turističnem letu 2019 sta sledili dve mršavi, zlasti prvo leto epidemije je bilo za turizem zelo slabo. Trendi rasti so bili ustavljeni, covid pa je po eni strani okrepil željo ljudi po potovanjih, po drugi pa spremenil pričakovanja in navade.

V Slovenski turistični organizaciji ugotavljajo (STO), da gredo trendi pri povpraševanju izraziteje v smer, ki jo je slovenska turistična promocija začrtala že pred leti: turisti se omejujejo na destinacije, dosegljive z avtomobilom, več je personaliziranih doživetij, krepi se povpraševanje po oddihu v tesnejšem stiku z naravo, tudi z lokalno gastronomijo in nasploh po avtentičnih doživetjih.

“Vojna bo zagotovo imela posledice na odločitve turistov glede potovanj in ciljnih destinacij.”

Ilona Stremecki

v.d. direktorice STO

Maloštevilčni, a vrhunski gosti

Načrte za post covidno okrevanje v turizmu je 24. februarja pretresel napad Rusije na Ukrajino. Ob vsej tragičnosti tega dogajanja se pojavljajo številna vprašanja glede turizma v prihajajočih mesecih, pa tudi o tem, kaj osip gostov iz Rusije in Ukrajine pomeni za slovenski turizem in za kakšne goste gre.

“Med vsemi tujimi turisti so gostje iz Rusije in Ukrajine pred pandemijo skupaj predstavljali 3,37 odstotka nočitev, v letu 2021 pa dobra dva odstotka” pravi Ilona Stermecki, v.d. direktorice STO. Dodaja, da je “potrošnja ruskih gostov bistveno nad povprečjem potrošnje tujih gostov, povprečna doba bivanja pa znaša kar devet dni.” V letu 2019 so gostje iz Rusije in Ukrajine pri nas beležili 424.129 nočitev, lani pa 101.311, kar pa je bilo občutno več kot leto prej. Daleč največ v Rogaški Slatini, sledijo Piran, Ljubljana in Bled. Napovedi za letošnje poletje so bile dobre, tudi za prihode gostov z vzhoda, zdaj je seveda vse drugače. “Zagotovo bo imela vojna posledice na odločitve turistov glede potovanj in ciljnih destinacij,” še meni Ilona Stremecki.

“Evropski turistični trg se bo še bolj zaprl zaradi omejitev letalskega prostora v koridorjih iz Azije in zaradi percepcije gostov iz ZDA, ki v Evropo ne bodo potovali, ker je tukaj vojna.”

Marjan Batagelj

Postojnska jama

Rusi in Ukrajinci imajo enake potovalne navade

Ruskih gostov je bilo v Sloveniji več kot ukrajinskih, a so pričakovanja in potovalne navade obojih enake, zato so jih, z gosti iz drugih delov Ruske Federacije, naši turistični delavci uvrščali v enotno kategorijo gostov iz rusko govorečih držav. Izolan Marko Lenček, ki je od leta 2014 do pred nekaj tedni vodil medicinski center Rogaška Medical, pravi, da razlik med gosti iz Rusije in Ukrajine niso zaznavali: “Govorili so enak jezik in imeli enaka pričakovanja ter navade.” Pojasni, da je bil njihov osip med pandemijo še večji, ker Slovenija razen izjemoma ni izdajala viz za turistična potovanja. “Ko se je to uredilo, pa se je začela vojna. Samo 48 ur je minilo, da smo iz ene krize padli v drugo,” ga dopolni Boris Biček, lastnik Rogaške Medical in zdaj tudi njen direktor. Z Agencijo Renee je največji slovenski specialist za rusko govoreče trge. “Četrt stoletja že gradimo prepoznavnost Slovenije na ruskem in ukrajinskem trgu. Tukajšnja doživetja smo tamkajšnjim gostom ponujali v sodelovanju s 300 agencijami v Rusiji in 50 v Ukrajini. Po epidemiji je bil velik interes za Slovenijo, seveda pa se je vse ustavilo. Prej bo konec vojne, prej se bodo stvari normalizirale. Zdaj gremo v akcijo na drugih za nas pomembnih trgih v arabskih državah, Kazahstanu in Azerbajdžanu,” je pojasnil Biček.

Usodo rogaškega turizma deloma deli tudi novogoriški Hit, ki ima tam igralnico Fontana, a ta v strukturi Hitove realizacije predstavlja le odstotek prihodkov. Sicer pa v Hitu, kot pravi predsednik uprave Tomaž Repinc, sedanje geopolitično dogajanje ne vpliva na njihove poslovanje, ki sloni zlasti na gostih iz sosednjih Italije in Avstrije.

Strah za turizem ni dober

Vojna v Ukrajini vpliva tudi na odločitve o potovanjih gostov iz drugih držav, saj vnaša nelagodje in tudi strah. “Strah za turizem ni dober,” poudarja izkušeni turistični delavec Branko Seljak, ki vodi hotelsko podjetje Belvedere, v večinski lasti družine Uljanov iz Rusije. Pravi, da to dejstvo niti v zadnjih tednih ne vpliva na njihovo poslovanje: “Lastništva našega podjetja nikoli nismo izpostavljali, niti nismo bili usmerjeni na ruski trg. A se nas je vojna dotaknila kot vseh drugih, z osipom rezervacij.”

“Evropski turistični trg se bo še bolj zaprl zaradi omejitev letalskega prostora v koridorjih iz Azije in zaradi percepcije gostov iz ZDA, ki v Evropo ne bodo potovali, ker je tukaj vojna,” pa ocenjuje Marjan Batagelj, direktor družbe Postojnska jama. Dodaja, da pri njih beležijo tako rezervacije kot odpovedi. Pravi barometer bo dogajanje okrog velike noči, meni, in napoveduje, da bo letos Postojnsko jamo obiskalo pol toliko ljudi, kot bi jih v “normalnem” času, približno 450.000.

Rekorden začetek leta

Prvi podatki o turistični sezoni v Istri so izvrstni. Portorož in Piran beležita visoko rast glede na še brezkoronska januar in februar 2020. Pričakovanja slonijo zlasti na prihodih gostov iz drugih evropskih držav, konec koncev je pot iz srednje in severne Evrope na jug pot stran od vojne. V Turističnem združenju Portorož načrtujejo spomladansko animacijo gostov iz Avstrije, južnega dela Nemčije, Italije in Madžarske, izpostavili pa bodo doživetja na prostem.

Dejavnikov prihodov domačih gostov bodo tudi v letošnjem letu turistični boni, saj je lanske še mogoče izkoristiti v prvi polovici leta. Boni so imeli, poudarjajo v STO, zelo velik učinek na turizem: predlani je bila rast prihodov domačih gostov petinska, pri nočitvah pa kar 30-odstotna, kar je bil najboljši tovrstni statistični kazalec v vsej EU.

Podobna situacija kot pri nas je tudi v hrvaški Istri, enem od tigrov regionalnega turizma. “Vse v zadnjih dveh letih nas je naučilo, da v turizmu ni nobenih gotovosti in zagotovil, da je treba stanje spremljati vsakodnevno in biti pripravljen na ukrepanje,” pravi Denis Ivošević, direktor Turističnega združenja Istre iz Poreča. “Vsak trenutek imamo na mizi vsaj tri scenarije, kaj in kako, da se lahko hitro odzovemo,” dodaja. Ruski in Ukrajinski gostje v hrvaški Istri niso bili množični gostje, a so sodili v vrh pri potrošnji. Bolj kot njihov osip Ivoševića skrbi kolateralna škoda zaradi strahu, inflacije in podražitev. “Januar in februar sta bila izvrstna. Za letos smo načrtovali 95-odstotno realizacijo glede na vrhunsko leto 2019, zdaj je ta načrt vprašljiv,” dodaja. Sicer pa so pri sosedih v veliki večini gostje iz Slovenije, Italije, Avstrije in Nemčije.

Vpliv vojne na priljubljeno rusko destinacijo

Za razliko od našega dela Evrope pa je vojna v Ukrajini močno prizadela načrte za okrevanje turizma v mednarodno vse bolj priljubljeni Gruziji. Tam so separatisti leta 2008 dosegli rusko invazijo ter zasedbo Abhazije ob Črnem morju in Južne Osetije pod Kavkazom. Kljub prekinjenim diplomatskim odnosom pa je delež ruskih turistov v Gruziji mogočen, pred kriznim obdobjem so zagotovili kar četrtino vseh turističnih prihodkov. Za Gruzijo je Rusija s 55 odstotki daleč najpomembnejši trg za izvoz vina, sedem odstotkov so ga izvozili v Ukrajino. V Gruziji so optimistično napovedovali 10-odstotno rast turizma v letošnjem letu, zdaj bo nižja, a kljub vsemu računajo na goste iz Evrope, tudi iz Slovenije. “Mir, stabilnost in globalna varnost so predpogoj, da ekonomije, kot je gruzijska, premagajo izzive in rastejo,” poudarja gruzijski veleposlanik v Ljubljani Irakli Koplatadze.


Najbolj brano