Za Pivkin obrat v Kromberku četrtina elektrike iz sonca

V Pivkinem obratu v Kromberku bo verjetno že ta mesec nova sončna elektrarna na strehah hal začela proizvajati elektriko. Vse je nared, čakajo le še potrebna soglasja Elektro Primorske. Nova sončna elektrarna bo obratu zagotavljala približno četrtino elektrike, ki jo potrebuje. V skupini Pivka Delamaris si prizadevajo, da bi kar največ elektrike dobili iz obnovljivih virov, načrte za to imajo tudi na Kalu.

PIVKA, KROMBERK > V skupini Pivka Delamaris, ki jo je decembra lani - kot mnoga druga podjetja - šokirala štirikrat višja cena elektrike, so z novim letom malo lažje zadihali. Z novim dobaviteljem elektrike so sklenili pogodbo za več let in tudi zakupili večino potrebnih količin elektrike. Sprijazniti so se morali, da bodo zanjo plačevali precej več kot lani. Na srečo niso obveljale strahovito visoke cene, ki so v decembra lani v stisko pahnile mnoga podjetja.

Stavijo na obnovljive vire

V skupini si želijo, da bi imeli čimveč elektrike iz obnovljivih virov, trajnostno naravnanost so zapisali tudi v svojo strategijo. V njihovem obratu v Kromberku si bodo vsaj del elektrike kmalu zagotovili sami - s pomočjo sončne elektrarne na strehah tamkajšnjih zgradb. Vse je nared, čakajo le še soglasje Elektro Primorske.

Janez Rebec,

predsednik uprave Pivke

“Ne želimo postati proizvajalci elektrike, ampak se skušamo tudi na ta način obvarovati pred šoki drage elektrike. Seveda ne bomo čez noč postali samooskrbni, bo pa delež 'naše' elektrike sčasoma rasel.”

Njeno lastništvo si delijo še z drugimi, je pa Pivka glavna, 49-odstotna lastnica. “Sončna elektrarna je končana. Računamo, da jo bodo zagnali marca. Elektriko, ki jo bo proizvajala, bomo uporabljali izključno mi. Eno četrtino elektrike, ki jo porabimo na tej lokaciji, bo zagotavljala ta elektrarna,” pojasnjuje Janez Rebec, predsednik uprave Pivke.

To ni njihova prva izkušnja s sončnimi elektrarnami, a pred desetletjem so ubrali drugačen pristop. Ob obnovi hlevov oziroma hal na Kalu je pred desetimi leti na strehah zrasla sončna elektrarna, ki še danes sodi med večje na Primorskem. “A ta ni v naši lasti, ampak je last našega pogodbenika in partnerja, podjetja Teh-svet. Elektrike trenutno ne koristimo mi, se pa zdaj pogovarjamo, da bi jo vključili v našo shemo samooskrbe,” pravi Rebec.

“Sončna elektrarna na Kalu je 1,5 megavatna, medtem ko je tista v Kromberku enamegavatna. V kategoriji sončnih elektrarn na strehi, kjer je površina omejena, je še vedno ena večjih pri nas,” pojasnjuje Peter Šorli, direktor in lastnik podjetja Teh-svet, ki se ukvarja s postavljanjem sončnih elektrarn v industrijskem sektorju.

Že zdaj imajo naročil za vse leto
“Naročil imamo toliko, da smo polno zasedeni skoraj do konca leta,” je zadovoljen Peter Šorli, lastnik podjetja Teh-svet iz Tolmina, ki se ukvarja s postavljanjem sončnih elektrarn v sektorju industrije in svetovanjem glede porabe električne energije.
Pravi bum povpraševanja po sončnih elektrarnah se je začel lansko jesen. Podjetja so se tudi prej zanimala zanje, a ko so cene elektrike začele strmo rasti, je povpraševanje izjemno naraslo. “Mi smo specializirani za sončne elektrarne na strehah tovarniških hal in povpraševanje prihaja iz vseh panog, ne samo iz podjetij, ki so energetsko intenzivna,” pravi Šorli in dodaja, da se je mnogo podjetij, ki imajo tuje lastnike, že pred nekaj leti odločilo za fotovoltaične elektrarne. Zdaj, ko jih je udarila podražitev, se za to množično odločajo tudi podjetja v domači lasti.
Podjetje Teh-svet je po nekajletnem zatišju leta 2020 postavilo sončne elektrarne z zmogljivostjo 0,6 megavata, leto zatem 1,4 megavata, letos pa imajo naročila za elektrarne, katerih skupna zmogljivost se bliža 5 megavatom. “V dveh letih smo posle povečali kar za štirikrat,” je zadovoljen Šorli.
Vseeno pa ni mogoče še dolgo pričakovati zelo strme rasti naročil, saj je kar nekaj ozkih grl. “Energetska omrežja so se začela bližati polni zasedenosti, marsikje novi priklopi niso več možni, to velja predvsem za priklop hišnih elektrarn. Država se bo morala lotiti vlaganj v energetsko infrastrukturo, če hočemo v večji meri staviti na obnovljive vire energije,” ocenjuje Šorli. V segmentu industrije pa je energetski sistem bolj zmogljiv in takih težav ni.
Šorli svari tudi pred nerealnim pričakovanjem o tem, kako hitro se povrne vlaganje v sončne elektrarne. “Napačno je, če te izračune delamo na podlagi cen elektrike, ki so trenutno zelo visoke, za realne izračune moramo uporabiti cene pred lansko podražitvijo. Sončna elektrarna je dolgoročna naložba. Čez čas bodo cene elektrike upadle, kar bo podaljšalo dobo vračanja vložka,” še opozarja Šorli.

Vse več “svoje” elektrike

V Pivki bodo verjetno v navezi s podjetjem Teh-svet na Kalu postavili še dodatne sončne elektrarne, stavb imajo veliko. Projekte že imajo na mizi, pretehtali pa bodo, kateri model, upoštevajoč državne subvencije, bi bil zanje najprimernejši.

Elektrika iz sončnih elektrarn ni tako poceni, kot je bila včasih, je pa vseeno bistveno cenejša, kot je zdaj na voljo na trgu. Vložek v tako elektrarno se izplača v devetih, desetih letih, odvisno od tega, kako se bo gibala cena elektrike.

“Mi ne želimo postati proizvajalci elektrike, ampak se skušamo tudi na ta način obvarovati pred šoki drage elektrike. Seveda ne bomo čez noč postali samooskrbni, bo pa delež 'naše' elektrike sčasoma rasel. Čez čas bomo morda večino elektrike sami proizvedli, ampak smo še daleč od tega,” še pravi Rebec.

Konec subvencij: “Zgrešena odločitev”

Letos na Eko skladu ne bo več spodbud za vgradnjo sončnih elektrarn za samooskrbo. Zaradi velikega povpraševanja je Eko sklad zaključil razpis za samooskrbo z električno energijo. Prejel je toliko vlog, da je ves denar za letos - na voljo je bilo tri milijone evrov - že rezerviran. Na ministrstvu za infrastrukturo napovedujejo zagotovitev dodatnega denarja, v kratkem naj bi sledil nov razpis Eko sklada.

V Združenju slovenske fotovoltaike opozarjajo, da se mnogi mali investitorji niso mogli pripraviti na to nenadno odločitev in so začeli postopke za postavitev svoje elektrarne, pri čemer so se zanašali na subvencijo iz tega poziva. Odločitev, da se čez noč neha spodbujati investicije v samooskrbo z električno energijo, ocenjujejo za popolnoma zgrešeno in škodljivo, sploh v luči posledic vojne v Ukrajini in prizadevanj po vse večji energetski samozadostnosti evropskih držav.

Zdi se jim neverjetno, da bi lahko že do začetka marca zmanjkalo denarja, predvidenega za celotno letošnje leto, saj so se do zdaj izkoriščala še sredstva iz razpisa v letu 2021.

Tudi v podjetju Sonce energija so presenečeni, da je do zaključka javnega poziva prišlo kljub 240 milijonski zalogi denarja za podpore, ki stoji na Centru podpore na Borzenu.

---