Razgreto o piranskem prostorskem načrtovanju: zeleno bi branili tudi z referendumom

Pot do piranskega občinskega prostorskega načrta je tlakovana tudi z javnimi obravnavami, prva, ki je bila v Avditoriju Portorož, pa je pokazala, da zanimanje za prihodnje urejanje prostora raste. Še posebej, ko se razmišlja, kje bodo nova stanovanja, ceste, delovna mesta ter kako bomo ob tem ravnali z vodnimi viri in kmetijsko zemljo.

Javna obravnava osnutka občinskega prostorskega načrta je 
pritegnila številne ljudi, ki so dodobra napolnili glavno dvorano 
Avditorija. Foto: Tomaž Primožic/FPA
Javna obravnava osnutka občinskega prostorskega načrta je pritegnila številne ljudi, ki so dodobra napolnili glavno dvorano Avditorija. Foto: Tomaž Primožic/FPA

PORTOROŽ > Za začetek je vse zbrane obiskovalce, 200 in še čez jih je bilo, presenetilo, da v osnutek prostorskega načrta, ki je komajda v fazi strateškega planiranja prostora, niso že vpisane pripombe, ki so jih v občini med popotovanjem osnutka prostorskega načrta od ene do druge krajevne skupnosti slišali že lani pomladi. Boris Kočevar iz občinskega urada za okolje in prostor, v katerem je zadolžen za prostorsko planiranje in načrtovanje, je obljubil, da bodo pripombe še vnesli, da niso izgubljene.

Koliko pozidave še prenese Fiesa, je prav tako eno od vprašanj, ki jih izpostavljajo prebivalci občine.

OPN

Osnutek občinskega prostorskega načrta je po naročilu piranske občine izdelala družba Luz iz Ljubljane, pripadajoče okoljsko poročilo pa podjetje Prostorsko načrtovanje Aleš Mlakar.

Opozorila o vodnih virih, kanalizaciji ...

Pisane skice, projecirane na veliko platno glavne dvorane Avditorija, so približno 200 zbranim vzbudile vrsto vprašanj. “Pozabili ste vrisati vodni vir v Sv. Petru in niste omenili niti vodna vira Dragonja in Drnica,” je opozorila Nadja Bažec. “Tudi vodni vir v Padni ste pozabili,” je dodal Denis Goja. “Veseli nas, da ste se odpovedali golfu,” je pripravljalce pohvalila kmetijska svetovalka Irena Vrhovnik ter jim naštela vrsto pomanjkljivosti, ki jih je zaznala.

“Preden kaj zgradimo, moramo urediti fekalno in meteorno kanalizacijo,” izpostavlja Gašpar Gašpar Mišič, direktor Okolja, ki se denimo že od začetka mandata v Okolju sooča z dejstvom, da se ob dežju fekalne vode pogosto zmešajo z meteornimi in se izlijejo v morje.

“Ne bomo dovolili stanovanjske pozidave pod Krogom. Zakaj tam piše, da je to prednostno območje za razvoj poselitve? Ne damo tistih stoletnih oljk, niti ene!” je zbrane opozorila Liča Praček in požela aplavz prisotnih.

“Zakaj polotok Piran ni kulturna krajina?” izpostavlja Zora Mužinić, predsednica KS Piran. Predlaga tudi, da bi stavbna zemljišča piranskih vrtov postala kmetijska ter bi v mestu nastali urbani vrtovi.

“Stavbno zemljišče pod Sečovljami, ki bi lahko bilo namenjeno novi cesti, spremenite v zelene površine. Tisto je najboljša kmetijska zemlja,” si želi krajan Sečovelj.

“Nimam časa, da bi čakal deset let na nova stanovanja. Naredite nekaj ali pa se bom preselil!” pa je na perečo težavo vseh, ki nimajo urejene strehe na glavo, opozoril drugi občan.

Območje pod Krogom, na katerem so svoj čas načrtovali golf in je na skici zelene barve ter v obliki pištole, posamezniki in civilne iniciative želijo zavarovati pred morebitnimi prihodnjimi pozidavami.

Referendum ali upoštevanje pripomb

Davorin Petaros, občinski svetnik in član Civilnega gibanja za Piran, je debato med občinskimi strokovnjaki in zbranimi podčrtal z obljubo, da so tudi v občini Piran pripravljeni speljati referendum, s katerim bodo - če bo potrebno - rušili občinski prostorski načrt. Občini predlaga, naj zmanjša število že sedaj obstoječih stavbnih zemljišč, saj prostor toliko nove pozidave, ki ji sledi obremenjenost infrastrukture, ne prenese več.

“Konkretne predloge bomo upoštevali pri pripravi osnutka občinskega prostorskega načrta za obravnavo na občinskem svetu,” miri vodja občinskega urada za okolje in prostor Vedran Cvetković. “Občinski svet bo odločil, ali bo pripombe sprejel, zavrnil ali dopolnil.”

Strateški del prostorskega načrta bi lahko potrdili še v tem mandatu, izvedbenega pa bo sprejemal že nov občinski svet.

V občini si resda želijo, da bi strateški del sprejeli še letos, v mandatu župana Đenia Zadkovića, sledil pa bi izvedbeni del občinskega prostorskega načrta, ki je poseben zato, ker je izdelan v merilu 1:5000 (karte v strateškem delu so manj natančne in izdelane v merilu 1:30.000).

Proti štirim stebrom občinskega razvoja - trajnostnemu turizmu, inovativnemu podjetništvu, kulturi in kmetijstvu, nihče od prisotnih ne nasprotuje. Želijo pa se znebiti občutka, da gre pri načrtovanju prostora za mešetarjenje z zemljišči ter pričakujejo, da bodo njihove razvojne želje uslišane.


Najbolj brano