Starejši v primežu plesa cen
ZPIZ je januarja izplačal 627.155 pokojnin, za katere je prispevalo 978.667 zaposlenih državljanov. Oboji so sredi plesa cen, iz katerega ni videti izhoda. Svet se je spremenil v vsesplošno negotovost.
Podražitve, prelite v sedemodstotno inflacijo, navkljub 8,1 odstotni rasti BDP, bolijo. Nevzdržno vse z mizernimi prejemki. S podpovprečnimi plačami (decembra 1300 evrov neto) živi nad 60 odstotkov zaposlenih, s podpovprečnimi pokojninami (740 evrov) pa 51 odstotkov upokojenih. Za vse bodo cene iz dneva v dan višje.
To bo prva podražitev cen v domovih za starejše po daljšem času. A starejši diskriminirajočih cen oskrbe že dolgo ne zmorejo več. Niti svojci in občine!
Zlasti energije. Ker so jo, tudi gospodinjstvom naklonjena energetska družba, gospodarstvu in zavodom pognali v nebo, je skupaj z rastjo cen hrane vir podražitev pri vseh. Seveda tudi v domovih starejših, ki se ob 4,9-odstotni letni rasti stroškov pravkar odločajo za podražitev oskrbnin.
To bo prva podražitev po daljšem času, a ne zadnja. Pokritje lanskega povišanja plač zaposlenim v domovih je, ob neznosnem sprenevedanju vseh tistih ne-kul politikov, ki v minulih letih za starejše in sistemsko oskrbo zanje, niso naredili nič, prvič zagotovila iz davkoplačevalskega denarja. A starejši diskriminirajočih cen oskrbe že dolgo ne zmorejo več. Niti svojci in občine! Celo v najcenejših javnih domovih si le še redki lahko privoščijo osnovno bivanjsko oskrbo pri 600 mesečnih evrih in množici plačljivih dodatkov. Le prgišče jo zmore v zasebnih domovih, kjer postelja in hrana segata čez tisoč evrov. O oskrbi za obolele med 1100 v javnih in 1700 evri v zasebnih domovih ne gre izgubljati besed.
Je pa kruto dejstvo, ker je v skrbi za starejše, tako imenovani dolgotrajni oskrbi, narobe vse. Sedanja vlada, ki je zanjo naredila daleč največ v 30 letih države, jo je navkljub končno sprejetemu zakonu zanjo, pustila finančno nedorečeno, s široko odprtimi vrati nadaljnji privatizaciji in draginji na pragu velikanske negotovosti.
Ni ga političnega heroja, ki bi si upal ob težavah mlajših dregniti v nujno medgeneracijsko solidarno plačevanje oskrbe starejših. Število slednjih pa bliskovito raste. Pred covidom je bilo leta 2018 v Sloveniji 50.390 starih nad 85 let, letos jih je 4300 več. Navkljub prostim posteljam v domovih še zdravi vanje nočejo, nemočni in dementni pa ne morejo. Zaradi draginje in vsemogočih, v prvi vrsti kadrovskih, stisk v domovih starejših.
Ne bo ga heroja, ki bo v ekonomskih zaostritvah in ob zategnjenih pasovih zmogel in znal urediti skrb za starejše. Robote, tudi za pomoč v domovih, so na svetu že iznašli, čarobnih palic žal še ne!