Guštanje pri Guštinu

V kleti Guštin, ki nosi ime po vzdevku, ki ga je imel v domači Bukovici Joahim Žižmond, so v začetku tedna pripravili vodeno predstavitev njihovih vin, pridelanih iz sort merlot in malvazija. Prav Guštin naj bi, davnega leta 1898, zasadil na obronkih Biljenskih gričev prve trte merlota, kasneje pa še malvazije. Za današnji čas običajna, za takratne smela poteza.

Kirsten in Viljem Žižmond  v vinogradu v Vipavski dolini. Foto: Leo Caharija
Kirsten in Viljem Žižmond v vinogradu v Vipavski dolini. Foto: Leo Caharija

V Gorici zbrani avstro-ogrski enologi so leta 1891 svetovali saditev merlota v eksperimentalne namene, malvazijo pa označili kot sorto, primerno za namizna vina. Pa vendar: Guštin je bil prepričan, da “merlot in malvazija, to je poezija!”

Njegovo prepričanje deli in nadaljuje vnuk Viljem Žižmond, ki ga na promocijah vin prepoznamo po slamnatem klobuku kot zaščitnem znaku, prenesel pa ga je tudi nad hčer Kirsten, ki se zadnja leta podpisuje pod hišni pridelek. “No ja, delimo si odgovornost in si pomagamo. Nekdo je več v vinogradu, drugi v kleti, nekdo na sejmih, drugi pri papirjih,” je uvodoma povedal Viljem, ki mu zadnja tri leta z nasveti pomaga “zamejski” enolog Livio Marega.

“Delimo si odgovornost in si pomagamo. Nekdo je več v vinogradu, drugi v kleti, nekdo na sejmih, drugi pri papirjih.”

Viljem Žižmond

vinar

Sprehod po teritoriju Vipavske doline in po razvoju vin Guštin je povezoval somelje Valentin Bufolin. Ni pozabil omeniti presenečenj, ki jih na slepih degustacijah doživlja z Guštinovo malvazijo. “Redki se upajo izreči, da je po poreklu iz Vipavske doline: večina misli, da je iz slovenske Istre,” je povedal. Razlog za “napačno” prepoznavanje je v legi vinogradov, ki jih obdelujejo Žižmondi. Biljenski griči so po sestavi tal in klimi zelo podobni najboljšim legam ob slovenski morju, tisti v vznožju Trnovske planote pa so povsem drugačni. V kleti Guštin se lahko poigravajo z rezanjem vina z različnim odstotkom grozdja s posameznih leg, pa tudi s krajšo ali daljšo maceracijo, s prvim tokom in prešanino, tako da malvazijo ponujajo v več polnitvah. Vstopni malvaziji je ime kar “belo vino”, potem pa si sledijo fresh, trend, classic, premium in selekcija. To stopnjevanje pomeni tudi več zorenja v lesu, več novih kot starih barikov in podobnih kletarskih prijemov, ki naredijo razliko med vini istega letnika.

Pri merlotih je razpon krajši: rdeče vino, fresh in premium. Slednjega imajo v kleti še nekaj letnika 2013 in z njim izpostavljajo potencial zorenja merlota z Biljenskih gričev in iz več kot šestdeset let starih vinogradov.


Najbolj brano