So virusni koktajli naša prihodnost?

Antibiotiki ne zdravijo prehlada, ne sme se jih jesti kot bonbone. A prav to je, hkrati z nepremišljenim predpisovanjem, krivo za vse večjo odpornost bakterij na vse več antibiotikov, ki so očitno že dosegli razvojni vrh, saj novih ni. Nam grozi skorajšnje izumrtje, ker nas bodo začele ubijati trdovratne bakterijske okužbe? Da bi to preprečili, so znanstveniki obudili pred osmimi desetletji na stranski tir potisnjeno zdravljenje z bakteriofagi, ki se jim raziskovalci že intenzivno posvečajo. Del te znanstvene zgodbe je Ortopedska bolnišnica Valdoltra.

Pred dobrima dvema desetletjema so zdravniki začeli poročati, da pri nekaterih bolnikih z akutnimi bakterijskimi vnetji antibiotiki eden za drugim ne učinkujejo. Zatem so se pojavila poročila o nevarni bolnišnični okužbi mrsa, na katero učinkuje vse manj antibiotikov. Bakterija mrsa je del nas - na koži in v nosni sluznici - in postane nevarna šele, ko zaide v kri. To pa se dogaja v bolnišnicah pri bolnikih z odprtimi ranami po operacijah, priklopljenih na aparature.

Sočasno so znanstveniki spoznali, da je človek sam odgovoren in kriv za vse večjo odpornost bakterij na antibiotike, ker ta zdravila jemlje prepogosto in po nepotrebnem pa tudi preveč po svoje. Pozivati pa so začeli tudi zdravnike, naj jih predpisujejo le, ko je to res nujno.

Raziskovalna ekipa v Ortopedski bolnišnici Valdoltra verjame, da so bakteriofagi učinkoviti način zdravljenja zahtevnih bakterijskih okužb. Da so zdravilo prihodnosti, vredno sodobne medicine.

A večina ljudi vsa leta raje ostaja gluha. Raje kot verjeti strokovnim razlagam o mrsi v bolnišnicah, zanjo krivijo izključno tam zaposlene čistilke, strežnice medicinske sestre in tudi zdravnike, češ da so premalo vestni pri čiščenju, vzdrževanju prostorov, razkuževanju rok in opreme, zaradi česar verižijo okužbo med bolniki. Kar je deloma res. Je pa res tudi, da tolikšne prisotnosti mrse in zlasti njene izjemne odpornosti na večino antibiotikov v preteklosti nikjer niso zaznali.

Izum antibiotikov je bil v prvi polovici minulega stoletja revolucionaren dosežek in olajšanje. Odtlej ti omogočajo preživetje in kakovostnejše ter hitrejše zdravljenje milijonov bolnikov po operacijah in pri prebolevanju bakterijske pljučnice. Zanjo so pred tem ljudje množično umirali. Izum penicilina leta 1928 in nato 1940 njegov prodor v svet, predvsem v zahodno medicino, je sprožil razmah izdelave antibiotikov in poplavo njihove uporabe.

Žal pa človeško nrav rado zanese v pretiravanje in prikrojevanje. To se je zgodilo tudi pri predpisovanju in jemanju antibiotikov. Bolniki jih še vedno zahtevajo že za najmanjšo figo, jemljejo po svoje in neutemeljeno. Neupravičeno so jih do nedavna predpisovali tudi zdravniki. Tudi, kadar niso bili prepričani v pravilnost postavljene diagnoze.

Da bi bili kos vse nevarnejšim bakterijam in bi jim v prihodnje preprečili množično ubijanje ljudi in zato ogrozitev našega obstoja, so se pred leti znanstveniki spomnili na bakteriofage. Gre za viruse, ki uničujejo bakterije. Prav zato so lahko koristni pri zdravljenju bakterijskih okužb. To so že na začetku dvajsetega stoletja dokazali pionirji, ki so bakteriofage celo uporabljali. Zdravnik Felix D'Herell je zdravljenje z bakteriofagi pri bakterijski driski najprej poskusil na sebi in nato z njimi zdravil svoje paciente. Pred osmimi desetletji pa je odkritje antibiotikov zdravljenje s temi virusi potisnilo na stranski tir. Moralo je priti do tega, da so bakterije vse bolj odporne na antibiotike, da bakterifagi vnovič pridobivajo na veljavi.

V svetu in pri nas se zdaj intenzivno posvečajo raziskavam o zdravljenju bakterijskih okužb z bakteriofagi. Ker se take okužbe pojavljajo tudi v ortopediji na mestu vstavljenih protez, je Ortopedska bolnišnica Valdoltra (OBV) med tistimi, ki pišejo novo znanstveno zgodbo. Ta hip sodeluje v treh takšnih projektih, v enem je vodilna partnerka. Njena raziskovalna ekipa je prepričana, da so bakteriofagi dobra možnost za uspešno zdravljenje v bližnji prihodnosti. Bolniki bi dobili zdravilo v obliki virusnih koktajlov, ki bi jim pozdravili nevarne bakterijske okužbe. Te okužbe se v ortopediji in z njo v OBV pojavljajo pri dveh do treh odstotkih bolnikov po operativni vstavitvi kolčne in kolenske proteze. V OBV vsako leto vstavijo več kot 2500 sklepnih protez, hkrati veliko znanja in energije vlagajo še v zdravljenje tovrstnih vnetij, ko morajo protezo spet odstraniti, vstaviti začasno iz drugega materiala, pozdraviti vnetje, nato pa znova med operacijo bolniku vstaviti novo protezo. Kar je mučno za bolnika in naporno tudi za zdravnike. Da dodatnih stroškov niti ne omenjamo.

Zato upajo in verjamejo, da so bakteriofagi učinkoviti način zdravljenja zahtevnih bakterijskih okužb. Da so zdravilo prihodnosti, vredno sodobne medicine.

---