Delo glasbenika je zanj “prosti čas”
Študentski Prešernov nagrajenec Akademije za glasbo Iztok Kocen je prehodil zanimivo pot od malega pianista prek matematika in računalnikarja do glasbenega pedagoga, dirigenta in skladatelja. Zadnji dve poti sta se komaj začeli, a se obe že kar strmo vzpenjata.
Iztok Kocen Foto: Samantha Kandinsky
Iztok Kocen iz Dolenje vasi pri Senožečah, absolvent oddelka za dirigiranje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, sicer ni več rosno mlad, se pa lahko že pohvali z več poklici, od katerih so kar trije glasbeni. Na tem področju si je kariero, ki kar veliko obeta, zgradil skorajda neopazno. Prve korake na svoji glasbeni poti je prehodil v Glasbeni šoli Sežana, kjer se je učil klavir v razredu prof. Lidije Pavlica. Nadaljeval je pri prof. Mariji Kocjančič na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, a se je po maturi odločil za študij matematike in računalništva. S tem poklicem je tudi že našel zaposlitev, a je po treh letih spoznal, da se bolj kot vse želi ukvarjati z glasbo, je povedal v pogovoru z Vesno Volk na Arsu, tretjem programu Radia Slovenija.
Zapustil je varno zavetje dobre službe in se vrnil k študentskemu življenju. Študij glasbene pedagogike mu je približal zborovsko dirigiranje, s katerim se je začel intenzivneje ukvarjati, ko je prevzel vodstvo ženskega zbora Češnje iz Orel nad Ljubljano. Kasneje je z velikim uspehom vodil Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec ter tudi ljubljanski Partizanski zbor, s katerim je izvedel več zanimivih projektov. Najzanimivejši je bil zagotovo zgodovinski koncert na Sveti Gori; prvič se je namreč zgodilo, da je partizanski zbor pel mašo in da so v cerkvi zadonele partizanske pesmi.
Študentski Prešernov nagrajenec iz Senožeč v oddaji tudi s svojimi skladbami
V rubriki Primorski glasbeni talenti, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Radiem Koper, predstavljamo mlade primorske glasbenike, ki se ukvarjajo s klasično glasbo in dosegajo opazne uspehe doma in v tujini. V istoimenski rubriki oddaje Glasbeni abonma, ki bo na sporedu drevi ob 20. uri, bomo prisluhnili Iztoku Kocenu kot dirigentu, pa tudi kot skladatelju, v pogovoru, ki ga je Vesna Volk pripravila za program Ars.
Želja po boljšem obvladovanju “obrti” ga je gnala, da se je na akademiji vpisal še na oddelek za dirigiranje, na katerem je pod mentorstvom Marka Letonje in Simona Dvoršaka dobil tudi številne priložnosti za dirigiranje pihalnemu in komornemu orkestru ter mešanemu zboru Akademije za glasbo, ob tem pa še za sodelovanje s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem. Porodila se mu je tudi ustvarjalna žilica, tako da je še pred dirigiranjem začel študirati kompozicijo. V razredu prof. Dušana Bavdka je študij zaključil pred tremi leti in izpod njegovega peresa je prišlo že kakih 30 partitur, od teh dve operni, pet orkestralnih, tri zborovske, kakšna solistična, ena vokalno instrumentalna in 16 komornih. Zanimanje vzbujajo že njihovi naslovi, kot so Drawning, Sonet jutranje kave, Tango v spominu oslepelega, Prijava na let ... Čeprav navdih zanje najde zunaj glasbe, so njegove skladbe med izvajalci dovolj priljubljene, da jih večina hitro dočaka izvedbo, ne le v Sloveniji, temveč tudi v drugih evropskih državah.
Prav tako dejaven in tudi uspešen je kot dirigent: v Slovenskem komornem glasbenem gledališču je (kot prvi ali drugi dirigent) vodil dva muzikala, opereto in opero. V vlogi asistenta dirigenta ali korepetitorja je sodeloval tudi pri izvedbi treh komornih oper. Vse mu nudijo obilo zadovoljstva, saj res obožuje opero, zaradi katere se je tudi preusmeril na glasbeno pot. Kriva je bila Puccinijeva Turandot, zato je si seveda najbolj želi dirigirati prav to opero. A trenutno je najbolj ponosen na svojo izvedbo Simfonije št. 1 Gustava Mahlerja z orkestrom Hiše kulture Celje, za katero je prejel študentsko Prešernovo nagrado.
Izkazal pa se je tudi kot izvrsten organizator številnih velikih zborovskih dogodkov. In prav te organizacijske sposobnosti bo zdaj, ko se mu pot strmo vzpenja, najbolj potreboval, da bo lahko usklajeval vse izvedbe svojih del, vaje in dirigentske ali korepetitorske nastope. Že zdaj je neulovljiv. Najdeš ga vsepovsod, samo na “stalnem naslovu” ne. Zato smo ga tokrat spoznali zgolj skozi pogovor na daljavo. Njegovo vnemo in neizmerno predanost glasbi pa lahko najbolje razumemo iz odgovora na vprašanje Larise Marjanović (revija Glasna), ali ima kaj prostega časa. “Ali ni to prosti čas? Odkar sem pustil računalniško službo, je zame vse to prosti čas.”
Lea Hedžet, Radio Koper