V spomin: Anton Pečovnik (1944 - 2021)

Konec lanskega leta (17. 12. 2021) je v Sežani prenehalo biti plemenito srce poznanega in odličnega strokovnjaka, živinozdravnika Antona Pečovnika, ki je na Krasu in v Brkinih, pa tudi v širšem slovenskem prostoru skrbel za zdravje velikih in malih živali več kot 50 let. Od kar je poleti 1973 prišel v Sežano, je ta poklic opravljal vse do upokojitve pred slabimi desetimi leti.

Anton, klicali smo ga Tone, za vse kraške in brkinske kmete pa je bil preprosto dohtar, je bil rojen 20. 3. 1944 v naselju Gabernik na Pohorju.

Po končani srednji gozdarski šoli v Postojni in odsluženi vojaščini je nekaj časa delal kot gozdarski tehnik na Pohorju. Ljubezen do živali, še posebej konj, ki jih je vzljubil že kot otrok, saj je vedno pomagal stricu, ki je imel kmetijo, je bila odločilna za študij veterine na takratni še Biotehniški fakulteti. Po končanem študiju leta 1972 je slabo leto delal v Slovenski Bistrici kot veterinar, nato pa se je leta 1973 preselil z družino v Sežano in se zaposlil na Veterinarskem zavodu Primorske. Nekaj časa je bil zaposlen tudi v kobilarni v Lipici na delovnem mestu strokovnega vodje kobilarne.

Že kot mlad veterinar je bil odprt za novosti, v svoji generaciji je veljal za strokovnjaka za konje. Vedno je namreč poglabljal svoje znanje in ga prenašal v prakso. V Kobilarni Lipica se je počutil doma. Ni bilo dneva, da ne bi že navsezgodaj šel skozi vse hleve in pregledal vse konje. Tudi potem, ko se je zopet vrnil na Veterinarsko postajo v Sežano, je bil v Lipici vsak dan, saj je Veterinarska postaja skrbela za zdravje konj.

Pri vodenju veterinarske ambulante in kot veterinar je bil zelo uspešen in zanesljiv, ljudje so ga imeli radi in ga spoštovali. Ob vsakem času se je odpravil na teren pomagati živalim pri porodih in vseh drugih težavah in boleznih.

Bil je tudi aktiven član lovskega društva Dutovlje, Združenja rejcev lipicanca Slovenije in Združenja rejcev slovenskih toplokrvnih konj, kjer je bil med ustanovitelji društva in organizaciji njihovega dela.

Pečovnik ima velike zasluge za razvoj veterinarske medicine na področju zdravljenja kopitarjev. Med konji so mu bili posebej pri srcu lipicanci, ki jim je posvetil veliko časa, jih spremljal od rojstva pa do njihovih dosežkov na večini tekmovanj. Še posebej je spremljal njihovo vzrejo in križanje oziroma rejno knjigo lipicancev. Svoj poklicni uspeh je prenesel v svoje zasebno življenje, kjer so mu družbo delali tudi njegovi konji. Bil je tudi strasten smučar, poleg Krasa je imel najraje zasneženo domače Pohorje.


Najbolj brano