Madžari si ogledujejo Izolo in še več hotelov v Portorožu

Čez slab mesec bo znana usoda Save in z njo lepega kosa turizma v slovenski Istri. Če SDH in Kad ne bosta uveljavljala predkupne pravice, bo delež v Savi, ki ga prodaja sklad York, pristal v madžarskih rokah. “Nujno je treba preveriti izvor kapitala,” opozarja ekonomist Marko Jaklič, ki sicer ocenjuje, da te kupčije z Madžari ne bo. Neuradno pa naj bi Madžare zanimale še druge naložbe, ki so v lasti slabe banke - od portoroških hotelov Istrabenz turizma do zemljišč v Izoli.

Madžarski skladi  naj bi se poleg deleža v Savi zanimali še za več  hotelov v Portorožu in tudi za prestižni zemljišči v Izoli.  Foto: Tomaž Primožic/FPA
Madžarski skladi naj bi se poleg deleža v Savi zanimali še za več hotelov v Portorožu in tudi za prestižni zemljišči v Izoli.  Foto: Tomaž Primožic/FPA

ISTRA, LJUBLJANA > Marko Jaklič z Ekonomske fakultete v Ljubljane meni, da v končnem razpletu zgodbe, povezani s prodajo 43-odstotnega Yorkovega deleža v Savi, Madžarov ne bo: “Po moje je najbolj verjeten scenarij, da bo država oziroma SDH uveljavljala predkupno pravico. Saj vidite, kar naenkrat vsa politika, tudi opozicija, v en glas trdi, da je treba Yorkov delež v Savi odkupiti. Mene pa skrbi, kaj bo potem. Za turizem je treba najti močne, dolgoročne lastnike.” Poudarja, da je treba pri kapitalu vedno treba preverjati njegov izvor in kakšni lastniki so v ozadju: “Zgleda, da Slovenija sodi v ligo držav, ki niso posebej občutljive za kapital nejasnega, neznanega izvora. Še pred desetimi leti smo bili Slovenci tisti, ki smo regionalno prevzemali, zdaj pa drugi prevzemajo nas. K nam prihaja tudi kapital, v ozadju katerega so slabi lastniki. Turizem je ena od dejavnosti, za katere je še posebej tvegano, če jo prevzame tak kapital. Obstaja nevarnost, da taki lastniki hotelov ne bodo upravljali, kot bi morali, ne bodo vlagali ... “

Finančni skladi niso dolgoročni lastniki

Zelo zadržan je do madžarskih napovedi, da bodo v Savo vložili 200 milijonov evrov in da bodo dolgoročni lastniki: “To je nonsens. Finančni skladi niso nikoli dolgoročni lastniki. Vstopijo za sedem, osem let, potem pa izstopijo.” Jaklič še opozarja, da vseh skladov ne moremo dajati v en koš. “So taki brez referenc in drugi, mednarodni skladi, ki so prepoznavni in znajo investirati. Pri takih je za preteklih 20 let mogoče slediti, kako so upravljali naložbe, kakšne izhode so ubrali ...”

Marko Jaklič

ekonomist

“Za turizem je še posebej tvegano, če vanj spustimo kapital brez jasnega izvora.”

Valentin: Preveriti kupce in prakse

Za katerokoli destinacijo je pomembno skrbno preučiti, kakšnim potencialnim vlagateljem odpiramo vrata, pravi tudi Aleksander Valentin iz Turističnega združenja Portorož. “Če gre za družbo, ki je ustanovljena nedavno in ima minimalni kapital, ali pa za družbo, ki je naložbe po nakupu izčrpavala, ne pa razvijala, bi morali zazvoniti alarmni zvonci. Če bi se izkazalo, da gre za nekredibilnega, špekulativnega lastnika, bi država v primeru prodaje Yorkovega deleža v Savi morala reagirati in preprečiti njegov vstop,” pravi Valentin, a hkrati opozarja, da prav tako ni modro vnaprej nasprotovati prihodu vsakega novega akterja v turizmu, ne da bi poznali njegove zgodbe: “So skladi, ki so se izkazali kot odlični lastniki, so pa tudi slabi.”

Medtem ko madžarski skladi čakajo na razplet prodaje Yorkovega deleža v Savi, so se očitno ozrli še po drugih naložbah. Priložnost vidijo v premoženju slabe banke. Tam naj bi v zadnjih tednih prejeli več povpraševanj za nakup lastniških deležev, terjatev in kombinacij obojega, pa tudi za zemljišča iz turističnega portfelja. V središču zanimanja naj bi bili družba Istrabenz Turizem, ki ima v Portorožu šest hotelov, družba Thermana ter zemljišči na območju ladjedelnice in nekdanje tovarne Argo v Izoli. V Dutb nam glede povpraševanja niso odgovorili, prav tako ne, kdo so interesenti. Neuradno pa naj bi bili med njimi tudi madžarski skladi.

Slaba banka - nova tarča Madžarov

Dutb naj bi postala nova tarča Madžarov. Po informacijah Necenzurirano.si naj bi se v tišini pripravljal načrt za paketno prodajo velike večine terjatev, deležev v podjetjih in nepremičnin, ki so še v lasti Dutb. Daleč najresnejši kandidat za nakup so madžarski skladi, ki bi tako poleg Save prišli tudi do lastništva drugih turističnih naložb, zlasti v Portorožu in Izoli.

Država je ustanovila Dutb leta 2013, med sanacijo bank pa je nanjo prenesla za skoraj 1,6 milijarde evrov terjatev in drugega premoženja NLB, NBM, Abanke, Probanke in Factor banke.

Šlo je za ključno institucijo za izpeljavo tretjega vala privatizacije, ki je sledil finančni krizi. Dve leti pozneje je vlada Mira Cerarja življenjsko dobo Dutb podaljšala do konca leta 2022. Do takrat bi morala prodati večino premoženja, preostalo pa bi prešlo pod okrilje Slovenskega državnega holdinga (SDH). Lani pa so se pojavile informacije, da utegne vlada spet podaljšati življenje Dutb.

Po informacijah Necenzurano.si naj bi zdaj v vrhu SDS očitno zaslutili priložnost, da na en mah ubijejo dve muhi. Po veljavni zakonodaji lahko namreč vlada že letos predlaga državnemu zboru, da Dutb preneha delovati. To se lahko zgodi, če bi do tedaj prodala več kot tri četrtine obveznosti, ki jih je prevzela. Ta cilj lahko doseže, če bi ji glavnino premoženja uspelo prodati v enem ali več paketih. S tem bi Dutb imela tudi izgovor, da to premoženje proda Madžarom. To operacijo bi lahko slaba banka izpeljala brez soglasja vlade. Če bi objavila razpis s kratkim rokom, bi ji to lahko uspelo še pred volitvami. Prvo in zadnjo besedo pri zadnji veliki privatizaciji premoženja slabe banke bi namreč imel njen upravni odbor, ki ga vodi Franci Matoz, dolgoletni odvetnik Janeza Janše.


Najbolj brano