Vsaj 115 medicinskih sester bi takoj dobilo službo

Akutno pomanjkanje medicinskih sester vseh stopenj izobrazbe se tudi na Primorskem že leta stopnjuje. Mladih kadrov, ki se izšolajo, je občutno premalo, poleg tega se ti zaposleni upokojujejo in bežijo drugam, zlasti iz bolnišnic. Po grobi oceni bi samo primorske bolnišnice skupaj ta hip takoj zaposlile vsaj 115 medicinskih sester, glede na popolnitev strokovnih normativov pa še približno sto več.

V bolnišnicah, kjer je delo najtežje, že leta vse bolj manjka vseh 
vrst medicinskega negovalnega kadra, kar je epidemija  še otežila, 
ker tudi zaposleni obolevajo. Foto: Domen Groegl
V bolnišnicah, kjer je delo najtežje, že leta vse bolj manjka vseh vrst medicinskega negovalnega kadra, kar je epidemija še otežila, ker tudi zaposleni obolevajo. Foto: Domen Groegl

PRIMORSKA > Primorske bolnišnice (regionalni v Šempetru in v Izoli, Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Bolnišnica Sežana) se soočajo s kroničnim pomanjkanjem strokovnega negovalnega kadra. Le v postojnski bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo nimajo težav z begom kadra in celo ves čas sproti še zaposlujejo.

Povsod pa so zagate v delovnih procesih vse večje zaradi epidemije - obolevajo tudi zaposleni, ki so v izolaciji in karanteni. Vse to dodatno hromi organizacijo dela in obremenjuje tiste, ki delajo. Podatkov pa nam, žal, ni posredovala idrijska psihiatrična bolnišnica.

Osnovno zdravstvo: več opravil, premalo čistilk

Da za zdaj nimajo večjih težav pri preskrbi s sestrskim kadrom, so kot predstavniki osnovnega zdravstva zagotovili v največjih primorskih zdravstvenih domovih (ZD): novogoriškem, sežanskem in koprskem. Beležijo pa odhode sester čez mejo in v gospodarstvo, saj so tam plače boljše.

V novogoriškem in koprskem ZD se občasno zaposlujejo že tudi usposobljene medicinskih sestre, ki prihajajo iz bolnišnic. “Zlasti zaradi turnusnega dela in dela ob praznikih v teh ustanovah, česar v ZD ni,” ugotavlja direktorica novogoriškega ZD Petra Kokoravec. Izpostavlja še: “Kot priznavajo, so presenečene, kolikšna je urna obremenitev v osnovnem zdravstvu, saj mora medicinska sestra v 'svoji' ambulanti nenehno preverjati stanje, zaloge, potrebščine, kar je le dodatek k drugim opravilom, da ambulanta deluje.” Gre za dolg seznam del, med drugim za preverjanje in naročanje vseh potrebščin medicinskega materiala, zdravil, mazil, obrazcev, pisarniškega materiala, izpolnjevanje in tiskanje vseh listin in obrazcev za paciente, sprejemanje telefonskih klicev pacientov, vodenje seznamov naročanja, priprava zdravstvenih kartonov in arhiviranje, prevezovanje ran bolnikom, izvajanje EKG, dajanje injekcij in strokovnih navodil pacientom, ...

Direktorica sežanskega ZD Ljubislava Škibin izpostavlja vse večjo težavo, ki jih bremeni: “Soočamo se s pomanjkanjem čistilk. Delo je le popoldne, plača slaba, saj so čistilke v enem najnižjih plačnih razredov v sistemu plač v javnem sektorju” S problemom pomanjkanja čistilk so se po besedah strokovne direktorice Ljubice Kolander Bizjak soočali tudi v koprskem ZD, nato pa čiščenje na podlagi razpisa oddali čistilnemu servisu. Zelo velike težave pa jim povzroča pomanjkanja družinskih zdravnikov, zadnje tedne pa zaradi okužb pomanjkanje tako zdravnikov kot medicinskih sester.

Veliko odsotnih

Vse bolnišnice imajo težave tudi zaradi dolgotrajnejših odsotnosti zaposlenih, ki so pri njih formalno na seznamih zaposlenih. Gre za porodniške dopuste in daljše bolniške dopuste.

Zato se število o tako imenovanih administrativno zaposlenih v vsaki od bolnišnic ne ujema s številom tistih, ki hodijo na delo. Gre v povprečju za razkol od 20 do 30 odstotkov. V epidemičnih vrhovih pa je ta tudi 40-odstoten. Težave blažijo z dežuranjem in prerazporejanjem kadra, a takšnega tempa ti zaposleni ne bodo več dolgo zdržali.

V Postojni celo tudi zaposlujejo

V bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna jim še vedno uspeva zagotavljati dovolj kakovostnega negovalnega kadra. Pomočnica direktorja za zdravstveno nego Jana Čelhar: “Zaposlujemo zlasti diplomirane babice in diplomirane medicinske sestre. Ta hip so pereč problem odsotnosti zaradi covidnih razmer, odsotna je približno tretjina tega kadra. Med epidemijo ni bilo dodatnih odpovedi pogodb o zaposlitvi, kot se je to dogajalo drugod, ampak smo uspeli celo dodatno zaposlovati!” Kot dodaja, pa ni možno zaposlovanje po normativih, ker dejavnost in delo odmerja financer ZZZS, ki ima svoje kriterije.

Najhuje v Izoli in Šempetru

V šempetrski regionalni bolnišnici je 419 administrativno zaposlenih v zdravstveni in babiški negi, od tega jih je 39 na dolgotrajnih bolniških in porodniških dopustih. Po normativih bi jih lahko zaposlovali 443. “Tako nam primanjkuje vsaj deset odstotkov tega kadra, ki ga zaradi razmer na trgu dela še nismo uspeli nadomestiti. Je pa zaradi epidemije in okužb zdaj odsotnih že v povprečju 40 odstotkov tega kadra,” našteva Monika Kalin Vodopivec, v. d. pomočnice direktorja za zdravstveno nego.

V izolski splošni bolnišnici bi po navedbi strokovnega direktorja Dušana Deisingerja ta hip potrebovali še vsaj 42 medicinskih sester vseh vrst izobrazbe. V bolnišnici dela 308 medicinskih sester, po normativih in sistematizaciji bi jih morala SBI skupaj imeti 377.

Ministrstvo nima podatkov

Za natančne podatke o tem, koliko medicinskih sester aktivno dela v Sloveniji in na Primorskem in koliko jih primanjkuje, smo prosili tudi zdravstveno ministrstvo. Ministrstvo naj bi po zagotovilih stanovske Zbornice-zveze (ki sama teh podatkov nima zbranih) te podatke sproti zbiralo in obdelovalo. So pa po nekaj dneh z ministrstva le sporočili, da teh podatkov nimajo.

Kritično tudi v Valdoltri in Sežani

V Ortopedski bolnišnici Valdoltra (OBV) imajo 165 zaposlenih v zdravstveni negi (68 diplomiranih medicinskih sester, 97 zdravstvenih tehnikov). Dolgotrajneje je odsotnih 15 zaposlenih. Ta hip bi potrebovali še vsaj deset diplomiranih medicinskih sester.

Vodstvo dodaja še: “Ker ni kadrovskih normativov za zdravstveno nego v bolnišnicah, zaposlujemo na podlagi strokovnih potreb, upoštevaje kompetence. Že dalj časa pa so poglavitni vzrok za odhod tega kadra ugodnejši delovni čas in boljši pogoji za delo v osnovnem zdravstvu (referenčne ambulante, delo dopoldne, prosti vikendi ...).”

Tudi sindikati zdravstva in socialnega varstva zahtevajo dvig plač

Vladna stran ter reprezentativni sindikati zdravstva, socialnega varstva in zdravstvene nege so včeraj vendarle nadaljevali pogajanja. V sindikatih, ki so nad ponujenim razočarani, v svojih dejavnostih zahtevajo dvig plač, primerljiv z dvigom plač zdravnikov za šest plačnih razredov. “Izhodišča vlade so za vse zaposlene v zdravstvu in socialnem varstvu ponižujoča. Ko vlada pride s predlogom za eno poklicno skupino v izhodiščih za 113 milijonov evrov in za vseh ostalih 40.000 zaposlenih z izhodišči za 5,8 milijona evrov, je to nič drugega kot ponižujoče,! je povedal vodja stavkovnega odbora Sindikatov v zdravstvu Slovenije Pergam Vladimir Lazić. Ministrstvoma so tudi vročili napoved stavke za 16. februar. Stavka bo potekala med 7. in 22. uro, stavkajoči pa bodo v času stavke zagotavljali minimum delovnega procesa v skladu z zakonom o stavki.

S pomanjkanjem zdravstvenega negovalnega kadra se otepa tudi sežanska bolnišnica. Po navedbi direktorice Silvane Šonc bi takoj lahko zaposlili 18 srednjih medicinskih sester in tri diplomirane.


Komentar novinarja

Jasna Arko

Povsod vre zaradi preslabih plač

Plače zdravnikov se bodo dvignile od 24 do 28 odstotkov in bodo za šest plačnih razredov prebile plačni vrh. Tako je na vrat na nos, po pogajanjih le zdravstvenega ministra Poklukarja s sindikatom Fides, odločila vlada. In sprožila vihar: napovedan je val stavk vseh v javnem sektorju. Tudi preostali uslužbenci pričakujejo dvig plač za vsaj 25 odstotkov. Istočasno, ne glede na volitve, krizo, inflacijo. Oziroma prav zaradi prenizkih plač, ki jim jih že vsaj osem let brzda ZUJF. ...

Preberi več

Najbolj brano