Štorje sz škrinje (7): Frizerka Jolanda

Nona Vanca je bila vedno urejena. Od glave do pet. Ko se je iztekal teden, si je na glavo poveznila “fæču”, da je ne bi kdo videl nepočesane. Ob ponedeljkih je hodila k svoji frizerki Jolandi, ki je njeno kratko, skodrano pričesko uredila “kur bog zapove”.

V frizerskem salonu Lepa Vida na Gortanovem trgu, kjer je bila še pred leti “pelliceria”, so z Jolando delale še Ida, Erika, vodja Angelca in najmlajša vajenka, tedaj štirinajstletna Nadja, ki se je hitro učila delati z lasmi. Nasproti salona pa je na istem trgu obratovala še brivnica.

Ko danes prideš v frizerski salon, si takoj na vrsti, pravzaprav te tvoja frizerka posede kar na stol in začne z urejanjem las. Takrat pa je bilo potrebno počakati. Ko je Vanca vstopila v salon, je najprej preverila, če je njena frizerka v službi: “Kaj Joli je danas?” in vesela ugotovila: “A, si letin?!”

O avtorici

Mirella Baruca skozi spomine na svojo nono Vanco Bomba iz Bošadrage pripoveduje duhovite zgodbe o življenju v Kopru nekoč. Prosti čas posveča tudi ljubiteljski fotografiji in risanju. Karierno pot je gradila v Istrabenzu, kjer je skrbela za odnose z javnostmi, nakar je to področje vrsto let negovala tudi na Univerzi na Primorskem, kjer je trenutno zaposlena kot predstojnica tajništva.

Joli je Vanco zelo dobro poznala. Bila je najboljša prijateljica njene mame Marije Baruca, celo sosedi sta bili v Čevljarski ulici v Kopru.

“Vanca, boste hmalin na vrsti, kar usedite se,” je bila mlada Joli prijazna.

“A, ti naredi, kar jimaš za finit, bom vre počakala en lek. Bom kaj povela ...” je odgovorila Vanca in sedla na prosto stolico ob steni. Običajno je bila zgodnja, saj kdor je prvi prišel, je bil najprej na vrsti. A Vance ni motilo, če je bilo potrebno počakati. Tedaj si je dala duška!

V frizerskem salonu Lepa Vida na Gortanovem trgu v Kopru, kjer je bila še pred leti “pelliceria”, so z Jolando delale še Ida, Erika, vodja Angelca in najmlajša vajenka, tedaj štirinajstletna Nadja, ki se je hitro učila delati z lasmi. Nasproti salona pa je na istem trgu obratovala še brivnica. (osebni arhiv Jolande Primožič)

Si predstavljate, kako se danes širijo novice prek spleta? No, Vanca je bila poosebljeno socialno omrežje - še najboljša primerjava bi bila s facebookom, kjer je število besed neomejeno, twitter ali instagram je ne bi dosegala ...

Ko je na dolgo in široko povzela vse novosti sedmih dni, je premerila mlado Jolando in sledila je pohvala: “Joli, 'naš kaj, ti si lepa u glavo, Nadja pej je lepa od glave do pete!”

Joli se je z Vanco velikokrat nasmejala. Le kdo se ni?! Zaključila je z delom, počistila stol, pometla tla in se pripravila na svojo novo stranko.

“Ne stuj me topirat, samo naredi mi onde sz bigodini, stovi me pod haubo in bašta,” je Vanca opozorila Joli na protokol, še preden je sedla na frizerski stol pred ogledalo.

“Ki kur me stopiraš, se na bom razčesala en tjedan!”

Nona je vsa leta imela vedno enako frizuro; pravzaprav so jo imele skoraj vse gospe, ki so tedaj hodile v frizerske salone. Modna zapoved je velela kratke, s trajno skodrane lase, ki so bili s pomočjo laka vedno vsak na svojem mestu. Takrat namreč še niso tako pogosto uporabljali fene - sušilnike za lase, zato tudi lasje niso bili ravni, prej “na onde”.

Čeprav mi tega nikoli ni povedala, pa sem prepričana, da je noni najbolj “na živce” šla “hauba”. Pa veste, zakaj? Pod njo je morala biti slabo uro, ušesi je imela pokriti s plastičnima pokrovčkoma, nato pa čez glavo raztegnjeno mrežico. Hauba je med sušenjem las tako glasno brnela, da nona ni slišala ničesar. Niti tega ne, kar so se v salonu pogovarjale druge gospe. Ajoj.

Čeravno Vanca ni imela veliko denarja, je Jolandi vselej stisnila v roke drobiž: “Na mančo, pupa moja, si me nardila masa lepo!”

Frizerka Joli, ki je v tem salonu delala skoraj 20 let, jih šteje danes 81. Ko sem jo obiskala, me je z iskricami v očeh in odprtih rok sprejela: “Eee, ja, z Vanco je bilo smeha v salonu, saj je zelo rada govorila. Kakšna poročila ali pa časopisi! Frizerke smo bile na tekočem z vsem, kar smo izvedele od čakulon ...”

Naslednjič: zgodba o tićih golobićih.

---