Močno bo prijela lipicanca za uzde

Tatjana Vošinek Pucer je krmilo Holdinga Kobilarna Lipica prevzela pred dobrima dvema mesecema. Pred tem je že štiri leta delala v Lipici, v zadnjem obdobju kot namestnica direktorja. Izzivov, ki jih prinaša položaj, in negotovosti mandata - direktorji imajo v Lipici praviloma kratek rok trajanja - se ne boji. V zadnjih petnajstih letih je zasedala vodilne položaje v Preskrbi Sežana, Emoni Obala in Intereuropi, malokdo pa ve, da se je njena poklicna pot pričela prav v lipiški kobilarni.

Na Sežano vas vežejo močne vezi, kajne?

“Del svojega otroštva sem preživela v Sežani, tu sem končala osnovno šolo in gimnazijo. Moje prvo dijaško delo je bilo prav v Lipici. Prodajala sem spominke in vodila turiste po kobilarni.”

Pred štirimi leti ste prišli nazaj v Kobilarno Lipica. Za direktorico vas je imenoval nadzorni svet po odstopu direktorja Mateja Oseta. Do takrat ste opravljali funkcijo njegove namestnice. Vas je njegov odstop presenetil? Kaj pa imenovanje vas za direktorico?

“Njegov odstop je bil zame presenečenje, več ne morem komentirati, a glede na to, da sem bila njegova namestnica, so mogoče v meni videli hitro rešitev. Nalogo sem sprejela z vso odgovornostjo.”

“Predstavnike lokalne skupnosti in civilne iniciative skušam poslušati in vključiti, a opažam, da je tudi veliko govorjenja na pamet.”

Širitev golf igrišča zahteva širši družbeni konsenz

Matej Oset je ob odstopu dejal, da ste bili njegova desna roka in je bil zadovoljen, da vodenje prepušča vam. Ali to pomeni, da boste nadaljevali njegovo delo ali lahko pričakujemo drugačno usmeritev?

“Kobilarna je stara več kot 440 let. Mi imamo le privilegij in čast, da smo del te njene zgodovine. En direktor ne more bistveno spremeniti smeri. Sama bom nadaljevala v duhu spoštovanja do narave in generacij, ki so vztrajale tukaj in redile to konjsko čredo. Rada pa poudarim razliko med moškim in ženskim vodenjem. Moški radi vodijo na nekem višjem nivoju, ženske smo bolj operativne. Mogoče je zato razlika v tem, da bom bolj močno prijela konja za uzde.”

Če sva že pri konkretnem, v turizmu radi govorimo o številkah. Bi si upali napovedati, kakšni so konkretni cilji za prihodnost?

“Načrt za letošnje leto smo zastavili zelo ambiciozno. Načrtujemo, da se bodo vrnili tujci, tudi v obnovljenem hotelu Maestoso je pomemben priliv tujih gostov iz naših klasičnih trgov Avstrije, Italije in Nemčije. Iz Daljnega vzhoda najbrž gostov še nekaj časa ne bo, povečuje pa se število obiskovalcev iz Madžarske, Slovaške, Češke in Poljske. V obdobju epidemije se je povečal priliv slovenskih gostov, tako zaradi turističnih bonov kot tudi zaradi dejstva, da Slovenci nismo odhajali v tujino.”

“Zakaj je tako pomanjkanje zanimanja za delo v Lipici - ne le pri profesionalnih jahačih, tudi pri delu v gostinstvu in ostalih delih - res ne vem, a rada bi, da se to v prihodnosti spremeni.”

Načrtujete še kakšen nov program za privabljanje gostov?

“V vsakem primeru ostaja ključna predstava klasične lipiške jahalne šole. Pomemben del ponudbe so tudi predstavitve stika s konjem, turistično jahanje, vožnja s kočijo ... Vse, kar je povezano s konji. V letošnjem letu načrtujemo tri mednarodna konjeniška tekmovanja v dresuri, v preskakovanju ovir in v vožnji z vpregami, kar bo velik zalogaj, tako zaradi trenutnih zdravstvenih razmer kot tudi dejstva, da ta šport ni najbolj zanimiv za sponzorje in medije. Golf je gotovo zmagovalec covid krize, saj že dve leti deluje skorajda brez prekinitve. Zelo smo zadovoljni z izkupičkom in obiskom.”

Kakšno pa je vaše stališče glede širitve golf igrišča?

“To ni le stvar želje. Gotovo je določena pomanjkljivost, da ima lipiško golf igrišče le devet lukenj. A vedeti je treba, da zahteva širitev golf igrišča, sploh glede na to, da je lipiška kobilarna tudi kulturni spomenik, širši družbeni konsenz.”

“Golf je gotovo zmagovalec covid krize, saj že dve leti deluje skorajda brez prekinitve. Zelo smo zadovoljni z izkupičkom in obiskom.”

Domačinov delo v Lipici ne zanima

V zadnjih letih je del javnosti vodstvu Kobilarne Lipica očital umik od klasične šole jahanja in usmeritev k novejšim načinom treniranja, celo modernizaciji programa. Kako vi vidite prihodnost programa lipiških jahačev?

“Kar je klasično, naj tako tudi ostane. Nadaljevali bomo s klasično jahalno šolo. Trenutno se dogovarjamo s trenerjem iz Avstrije, strokovnjakom iz Španske jahalne šole na Dunaju. Ime naj ostane skrivnost, dokler ne podpišemo pogodbe. Težavo pa imamo s kadri, ki bi v Lipico prišli kot profesionalni jahači, saj preprosto ni zanimanja.”

Je del težave tudi v tem, da se v sklopu lipiške kobilarne trenutno ne vzgaja mladih jahačev, ki bi jih lahko kasneje zaposlili v kobilarni? Veliko časa se že govori o tem, da bi bilo potrebno vzpostaviti sistematično šolanje najmlajših. Lahko na tem področju pričakujemo kako spremembo?

“Zopet skušamo vzpostaviti načrt, kako bi jahanje ponudili domačinom, tako otrokom kot tudi starejšim. To se zadnja leta ni dogajalo. V načrtu imamo prodajo učnih ur jahanja. Težava je zopet pomanjkanje kadra. Zakaj je tako pomanjkanje zanimanja za delo v Lipici - ne le pri profesionalnih jahačih, tudi pri delu v gostinstvu in ostalih delih - res ne vem, a rada bi, da se to v prihodnosti spremeni.”

Na Sežanskem je občutiti veliko nostalgijo po času, ko so Lipico domačini bolj obiskovali, po bazenu, po disku in še bi lahko naštevali. Ena od kritik številnim vašim predhodnikom leti na premajhno vključenost lokalne javnosti. Kakšno je vaše stališče glede tega?

“Dobro se spomnim tega obdobja. Predstavnike lokalne skupnosti in civilne iniciative skušam poslušati in vključiti, a opažam, da je tudi veliko govorjenja na pamet. Veliko se govori, kaj vse je narobe v Lipici. Je pa povezovanje z lokalno skupnostjo zelo pomembno, tudi zaradi tukajšnjih zaposlenih. Poleg tega mora okolje sprejeti dejavnost, kot je turizem. Odkar deluje hotel, skušamo v največji možni meri vključiti produkte lokalnih kmetov in ostalih ponudnikov.”

Kaj pa vključevanje lokalnih turističnih ponudnikov?

“Cilj je, da se doba bivanja gostov v hotelu podaljša. Radi bi, da Lipica postane izhodiščna točka, od koder turisti naprej raziskujejo. Zato želimo ponuditi pakete z lokalnimi ponudniki. Zahteva pa to tudi resnost in sodelovanje ponudnikov na destinaciji.”

Po štirih desetletjih obnova jahalnice

Večkrat ste že omenili obnovljeni hotel Maestoso. V načrtu je še ureditev wellnessa in bazena. Je že znana bolj podrobna časovnica te investicije?

“Moja želja je, da bi letos začeli z izgradnjo. Težava je zagotavljanje financiranja. Ocenjena vrednost je približno pet milijonov evrov. Nadejamo se pomoči države.”

Na vidiku je tudi obnova jahalnice.

“Za letošnje leto smo načrtovali obnovo jahalnice. Gre za milijonsko investicijo. Predvidena je energetska sanacija, zamenjava strehe, deloma tudi fasade, uredili bomo ogrevanje in hlajenje s pomočjo toplotne črpalke. Opremili jo bomo z avdio-vizualno opremo, uredili tribune. Objekt je star 40 let in potreben prenove. Investicijo bomo financirali s sredstvi, ki jih država zagotavlja za izvajanje javne službe.”

Prvi med prihajajočimi dogodki je že na slovenski kulturni praznik, kajne?

“Ker smo kulturna institucija državnega pomena, bomo 8. februarja omogočili brezplačen vstop v kobilarno za vse obiskovalce. Poskrbeli bomo za pestro dogajanje. Obiskovalci si bodo lahko ogledali predstavo lipiške šole jahanja, ki jo bodo popestrili glasbeni gostje, predstavili bomo stik s konji, vožnje s kočijo, organizirali otroške delavnice ... Vse pa bo v znamenju Franceta Prešerna in fig, tudi gostinska ponudba.”

---