Kljub odpečatenju zvonovi v Dolini mirujejo

Navdušenje nad odpečatenjem zvonov prafarne cerkve sv. Urha v Dolini je hitro minilo. Po skoraj treh tednih tišine je namreč kljub odločitvi tržaškega tožilstva, da lahko zvonovi spet zadonijo, zbledelo upanje, da bi po vasi odmevalo zvonjenje: omejitve, ki jih je odredil tožilec Federico Frezza, naj bi bile prestroge in to ne le zato, ker ne dovoljujejo spoštovanja lokalnih tradicij, ampak so nekatere tudi tehnično težko izvedljive.

Zgodba o dolinskih zvonovih očitno ni še zaključena Foto: FOTODAMJ@N
Zgodba o dolinskih zvonovih očitno ni še zaključena Foto: FOTODAMJ@N

DOLINA > Zato sta se na “obojestransko željo”, kot sta zapisala v skupni izjavi, ta teden sestala dolinski župan Sandy Klun in tamkajšnji župnik Klemen Zalar, ki predlagata, naj se le poišče dogovor o zvonjenju, tega pa naj “skladno s tradicijo, kulturo, običaji in željami tega kraja” predlagajo vaščani Doline.

Vabita k dialogu

Ugotavljala sta, da so bitje ure, praznično pritrkavanje, zvonjenje ob smrti vaščana in pogrebih neločljiv element vaškega življenja in krajevne tradicije. In na del vaške skupnosti naslovila poziv: “v duhu sprave in sodelovanja” vabita “podpisnike kazenske ovadbe in same podpisnike peticije, da storijo korak k dialogu s preklicem ovadbe”. Klun in Zalar sta se tudi dogovorila, da bosta v rednem stiku, da se bosta sproti obveščala o dogajanjih in se po potrebi sestala z dolinskimi organizacijami in vaščani.

Bitje ure, praznično pritrkavanje, zvonjenje ob smrti vaščana in pogrebih so neločljiv element vaškega življenja in krajevne tradicije

Odredba: Zvonjenje največ eno minuto

Na podlagi novih določil bi bilo zvonjenje časovno zelo omejeno: v odredbi je namreč navedeno, da lahko zvonjenje ob vsaki uri in priložnosti traja največ eno minuto. To pa je, kot je povedal župnik Klemen Zalar, skorajda neizvedljivo: “Ko se zvonovi vklopijo, potrebujejo najmanj 15 sekund, da pričnejo nihati, zatem pa še dodatnih 30 sekund da se umirijo. To se pravi, da bi zvonovi dejansko zvonili le 15 do 20 sekund.” Župnik dodaja, da v tem primeru nastradajo še zlasti sorodniki rajnih.

Tradicija namreč veleva, da se smrt naznanja z manjšim zvonom (sv. Martina) in srednjim zvonom (sv. Marijo), s katerima zvonjenje presega eno minuto. Prav tako prepovedano je pritrkavanje pogrebne melodije med pogrebnim sprevodom.

“Sledili bomo zakonodaji in našli pravo rešitev”

Tožilčeva odredba pa ne zaključuje dolinske zgodbe, temveč odpira novo poglavje. Pravni zastopnik in predstavnik tržaške škofije Roy Benas nam je pojasnil, da je “tožilec z odredbo spoštoval predvidene časovne termine, ni pa vedel za tehnične težave, ki se pojavljajo pri krajšem zvonjenju. Kot je sam povedal, vabi k dogovoru. Pripravljen se je pogovoriti s stranmi in dobiti ugodnejšo rešitev”. Benas je pojasnil, da zato zvonovi še niso odbili. Z odvetnikom in tožilcem se nameravajo pogovoriti v spoštovanju zahtev vaščanov in tradicij, “brez polemik ali slabe krvi. Sledili bomo zakonodaji in našli pravo rešitev,” je prepričan Benas.

“Odpečatenje dolinskih zvonov žal ne pomeni, da je afera rešena in da lahko odslej ponovno zvonimo, kot je to v navadi po vseh naših vaseh,” je zapisal župnik. Poleg prekratkega odbijanja naj bi se s tožilcem skušali dogovoriti tudi o uri jutranjega pozdrava Mariji, odrejenega za 8. uro, ki pa tradicionalno poteka ob 6. uri. Tudi pritrkavanje ob procesijah in praznikih, na primer Majenci, je trenutno nezakonito, saj je predolgo in v nekaterih primerih izven določenega urnika (zvonovi morajo zadnjič odbiti ob 21. uri).

Zalarja je zmotilo zlasti dejstvo, da je tožilec prisluhnil Mauru Zerialiju in Sari Merlak, dvema vaščanoma, ki sta zahtevala zvonjenje ob 8. uri, ob tem pa vzel na znanje staro peticijo: “Legitimnost odločitve tožilca izhaja iz zahteve dveh vaščanov. Ampak kje je potem volja ljudi, torej vseh ostalih 1100 vaščanov Doline? Je tožilec preverjal verodostojnost vseh 173 podpisov? Na podlagi česa je presodil, da iz zahtev par vaščanov vas Dolina želi zapečatenje zvonov? Kadar sodne oblasti posežejo v tradicije, kulturo in običaje krajev in naroda, je čas, da se resno zamislimo o naši prihodnosti,” je zaskrbljeno dodal Zalar.

Valentina Sancin, Primorski dnevnik


Najbolj brano