Ne bomo več Obalčarji

Za prostor, ki nima močne skupne identitete in se pogosto samosprašuje, kam spada in kaj pravzaprav je, je značilno, da je tudi njegovo poimenovanje neenotno. Za območje med Dragonjo, kraškim robom in slovensko-italijansko državno mejo smo imeli najmanj deset imen, vsako izmed njih so zagovorniki podpirali z argumenti. S četrtkovim sklepom občinskega sveta Mestne občine Koper, ki je bila sicer pobudnik javne razprave o tej temi, da se na pristojne institucije predlaga ime Slovenska Istra, pa se je storil majhen korak v smeri, da se slovenske obmorske občine poimenujejo tako, kot same želijo. V preteklosti so namreč imena v dobršni meri določali v Ljubljani, bodisi je bila to domislica vplivnih politikov bodisi stroke, ki je v svojih pisarnah zaradi takšnih ali drugačnih interesov skovala regionalna imena Slovensko Primorje, Koprsko, Obala in še nešteto drugih. Povsem razumeti gre odločevalce, da so želeli tudi s “primernim” imenom zakoličiti osvojitev novega ozemlja. In prav tako je razumljivo občutje prebivalcev tega ozemlja, ki so se počutili nelagodno in v podrejenem položaju, pogosto so jih tudi obravnavali kot drugorazredne prebivalce.

V zadnjih desetletjih je v uradnih dokumentih in v pogovornem jeziku prevladala Obala, čeprav se že ob bežnem razmisleku pojavi nelogičnost in neustreznost takšnega imena, ki predvsem ni lastno, temveč obče. Da o tem, kako je iz Obale nemogoče izpeljati ime tamkajšnjega prebivalstva, niti ne razglabljamo ... Zato se je na lokalni ravni razvila zasmehovalna inačica Obalčarji, ki so je bili deležni tisti, ki po mnenju sogovornika niso čutili dovolj velike naklonjenosti in pripadnosti regionalnemu prostoru. To je postala skoraj kletvica.

Birokratski predpis je eno, življenje pa nekaj povsem drugega: o poimenovanju območja istrskih občin v Sloveniji bomo odločali predvsem govorci sami - z (ne)dosledno uporabo ali neuporabo terminov.

V tokratnem postopku pa so prebivalci štirih občin prvič sodelovali tudi sami in se suvereno odločili, kaj želijo biti. To njihovo voljo mora požegnati še komisija za standardizacijo, na kateri pa pravijo, da je poimenovanje odvisno predvsem od ljudi, ki živijo v tistem okolju. S tem, ko so se stroka, politika in kulturna srenja poenotili pri imenu Slovenska Istra, to še ne pomeni, da bo od jutri to ime prevladalo na radiu, v oglasih, v imenih institucij ... Da bodo preimenovali vse obalno-kraške in južnoprimorske enote, bo preteklo še nekaj let. A na koncu je birokratski predpis eno, življenje pa nekaj povsem drugega: o poimenovanju območja istrskih občin v Sloveniji bomo odločali predvsem govorci sami - z (ne)dosledno uporabo ali neuporabo terminov.


Preberite še


Najbolj brano