Turizem so nepremičnine
Slovenski turizem ima veliko problemov. Covidni zastoj so mu pomagali olajšati s turističnimi boni, načrt za reševanje sistemskih zagat pa so po več letih očitno spremenili.
Zdravko Počivalšek je pred leti postal gospodarski minister v največji meri na podlagi referenc iz turizma. Videti je bilo, da se namerava s tem sektorjem veliko ukvarjati. Njegov koncept podržavljenja največjih turističnih podjetij, čemur bi sledili finančna in upravljalska konsolidacija ter slednjič prodaja strateškim partnerjem, ki obvladajo delovanje v turizmu, je bil zapisan celo v razvojno strategijo turizma. Izzvenela je na pol v prazno, tako kot domala vse pred njo, očitno pa je izzvenela tudi dolgo ujčkana Počivalškova zamisel o državnem turističnem holdingu, saj se je država umikala in kot kaže tudi umaknila od nakupa ključnega stebra nesojenega holdinga, hotelov v lasti Save.
Odločevalci v državi, v kateri je bila ena najbolj domiselnih in odmevnih narodno-buditeljskih akcij naslonjena na turizem, to dejavnost razumejo kot nepremičninski projekt.
Tukajšnji turizem je v minulem obdobju šel skozi številna razpotja. Težko bi trdili, da so odločevalci na njih vedno krenili po pravi poti. Portorož, denimo, z odločitvami v minulem desetletju in pol ni imel sreče, za to ugotovitev ni potreben noben skrbni pregled, dovolj je sprehod skozi kraj. Dobršen del slovenskega turizma je obtičal, o tem pričajo tudi številke, ne o turistih, teh niti ne manjka, ampak o nižjih turističnih prihodkih kot v primerljivih regijah, pa o malo naložbah, dasiravno so bili cilji v izpeti strategiji zastavljeni izjemno visoko.
V času, ko je državna turistična promocija reklamirala butično, zeleno in trajnostno petzvezdično Slovenijo, so očitno potekale bitke za nadzor v turističnih silosih na najboljših lokacijah. Vidimo, da ni šlo za ustvarjanje spodbudnejšega poslovnega okolja, v katerem bo zacvetel turizem, naslonjen na mrežo agilnih in inovativnih ponudnikov. Vidimo tudi, da odločevalci v državi, v kateri je bila ena najbolj domiselnih in odmevnih narodno-buditeljskih akcij naslonjena prav na turizem, to dejavnost razumejo kot nepremičninski projekt, ne pa kot strateško razvojno priložnost tako za državo kot za njene državljane. Ker država po letih dogovarjanj ne želi več kupiti deleža nekega finančnega sklada v Savi, so v njem začeli iskati nove partnerje, menda so najresnejši kandidati iz Madžarske. O njihovih referencah s področja turizma ni poročil.
Konsolidacija slovenskega turizma gre zdaj očitno po neki novi poti. Vnaprej ni mogoče reči, da ne bo ustrezna. Mogoče pa je ugotoviti, da niti časa niti energij, zapravljenih v minulih letih, ne bo nazaj.