Štorje sz škrinje (6): Piše na djurnali!

Nekoč je bilo gledanje televizije pravcati “obred”. Družina se je po večerji zbrala v dnevni sobi, običajno pred glavno slovensko informativno oddajo TV Dnevnik. Leta 1976 je na Primorskem to bila Odprta meja (kasneje Primorska kronika) v okviru slovenskega programa na tedaj prvi dvojezični televizijski postaji v Sloveniji.

To je bila TV Koper Capodistria, ki je nastala po tem, ko je italijanska manjšina pod okriljem RTV Ljubljana uspela na noge postaviti in zagnati italijansko redakcijo TV Capodistria. Sprva je bila oddaja tedenska, kasneje pa dnevna.

V Slovenski Istri smo tedaj imeli srečo, saj je bila izbira TV programov nekoliko bolj pestra kot drugod po Sloveniji. Naše antene so, poleg slovenskih, lovile tudi italijanske: od nacionalne RAI (1, 2 in 3) do manjših Tele 4, Tri Veneto, pa Berlusconijevih Canale 5, Italia 1 in Rette Quattro. Te postaje so bile rezervirane za risanke in zabavne “TV-show” oddaje, s katerimi so italijanski voditelji mojstrsko obdržali gledalce pred ekrani. A pri nas doma se je kljub temu raje gledalo nacionalne programe.

O avtorici

Mirella Baruca skozi spomine na svojo nono Vanco Bomba iz Bošadrage pripoveduje duhovite zgodbe o življenju v Kopru nekoč. Prosti čas posveča tudi ljubiteljski fotografiji in risanju. Karierno pot je gradila v Istrabenzu, kjer je skrbela za odnose z javnostmi, nakar je to področje vrsto let negovala tudi na Univerzi na Primorskem, kjer je trenutno zaposlena kot predstojnica tajništva.

Naslovnica Primorskih novic z dne 18. junija 1976.

Nona Vanca je po lahki večerji, ki si jo je pripravila v svoji kuhinjici, prišla v našo dnevno sobo, se usedla na stol pred televizorjem in skupni ogled se je pričel.

“Kaj kažejo danas pu televižjoni? Kada so Otpisani?” so se vrstila nonina vprašanja.

Najraje smo gledali partizanske filme. Se spomnite serije Vrnitev odpisanih?

Ko se je zaslišalo uvodno glasbeno špico, ki je oznanjala začetek filma, je nona zaploskala: “Eko, nova puntata. Ke bel!”

Tedaj smo morali biti vsi tiho. Ona pa je lahko komentirala.

Nadaljevanke so bile akcijskega žanra, zato je bila ob vsakem ogledu napetost pred TV ekranom večja. Včasih že tako velika, da ti je zastal dih. In v takem trenutku se nona ni mogla več zadrževati.

“Mati moja, mati moja, tæci Tihi, da te ne ćapajo Némci!” se je Vanca presedala na stolu in skupaj z njim vse bolj lezla k televizorju: “Kan je šu Prle? Du zna, ku se bu rešu?”

“Nona, kaj gledaš tako od blizu,” sem jo opomnila.

“Kaj sedin na toji karegi? Ne smetaj mi zdej, ki ćejo uhapsit Tiheta! Muči inu gledaj!”

Ko je bilo najbolj napeto, je skoraj zlezla v ekran; a brez dvoma je bila najbolj smešna, ko je bil v filmu prizor z ovinkom ali vogalom hiše. Takrat se je nagnila, kot bi bila hotela pogledati, kam je šel oni v filmu za ovinkom. Mi smo se pa smejali.

“Kaj se smejaste? Buste anka vi anbot stari in ne boste vidli već kur treba!”

Ampak vid ji pa ni nagajal pri branju časopisa! Uganete, kdo je vedno prvi prelistal Primorske novice, ko jih je ob petkih v veži na stopnicah puščal poštin Mario? Ja, seveda, Vanca Bomba, kdo pa!?

Tako je bilo videti ...

“Noooooona, imaš ti Primorske?”

“Pučaki š'ano mrvo, da prećitan!”

“Ma čitaš že dve uri!!!”

“Ben, sen pena takala gledat! Hodi h oštji anka ti! Pesti me stat, da finim!”

Seveda je začela gledati “od zadaj”, saj so bile (in so še vedno) na (pred)zadnjih straneh osmrtnice.

“Ooooo, madona šantišima, anka Juća je šla. Ta je bla sz naših krajev. Je bla masa slaba (bolna, op a.), bušca anka ona!”

Po dveh urah je prinesla časopis, vsa ažurirana: “Zdaj ćemo ostat še brez vode, hudići! Nam bojo uzeli use, še zrak bu træba plaćevat!!!”

“Kdo ti je povedal?”

“Pišæ na djurnali: 'Zaprli bodo pipice'!”

“Nona, to je samo naslov, v članku govori o tem, da ne bodo več dajali šoldov!”

“Ma ti si masa pametna, ti znaš use, kaj ni tu isto?!! Sin rekla jêz 'mille nò più mille pò'.”

“Kaj to pomeni, nona?”

“Da tisoć næ væć kur tisoć.”

“Ja, ja, to razumem, ma zakaj se tako reče?”

“Ben, znaš ti?”

Njeno branje velikih črk naslovov je še šlo, ostalega, razen slik in imen na osmrtnicah, ni videla. Pa je kar sama ustvarila zgodbo. Ampak toliko zgodb, kot jih je slišala (in povedala) pri frizerki, eeeeee, “tega še sam buh ni vidu”...

Naslednjič o obiskih pri frizerkah Jolandi in Nadji.

Fantek s papirnato kapico na glavi, maskota takratne reklamne akcije Primorskih novic, je Boris Biloslav, danes mojster tona na TV Koper Capodistria. Borisa in njegovo sestro Katjo je fotografiral Sergio Gobbo, a za reklamno akcijo so na Primorskih novicah izbrali fanta.


Najbolj brano