Užitki v zraku in na tleh

Kovk je razgleden vrh na robu grebena, ki se strmo dviga nad Vipavsko dolino. Nanj se je mogoče povzpeti po različnih poteh. Najvišja točka je z 961 metri Sončnica, od koder se odpirajo razgledi daleč naokrog. Čez Kovk vodi Slovenska planinska pot, tik pod vrhom je urejeno vzletišče za proste letalce.

Pozimi ali poleti, po vzponu ali kratkem sprehodu od bližnjega parkirišča, zna vrh Kovk na robu grebena nad Vipavsko dolino obiskovalca vedno navdušiti. Tudi ko čez rob povleče burja, ki frizira osamele bore in travinje, zlasti pa poleti, ko se po vzponu iz vročega kotla 800 metrov niže v poznem popoldnevu še kako prileže sveža sapica.

Na Kovk vodi več poti. Družine z otroki bodo verjetno izbrale pot Po robu, ki je speljana od Cola do Predmeje in je tudi del Slovenske planinske poti. Od Cola do vrha je približno ura hoje. Del poti je označen tudi z markacijami Poti kurirjev in vezistov in vodi mimo obrambnih jarkov, ki so jih med 1. svetovno vojno izkopali avstroogrski vojaki za tretjo varovalno linijo Soške fronte.

Tisti, ki radi “zagrizejo” v hrib, bodo izbrali strmejšo pot, ki se začne pri lovski koči nad Budanjami, ob regionalni cesti Ajdovščina-Col. Do vrha je dobra ura vzpona, med katerim je treba premagati 541 metrov višinske razlike.

Najvišja točka Kovka je Sončnica, kjer stoji znamenje, kovinski križ, planince pa pričakata klopca in vpisna skrinjica. S Kovka vodi pot proti Sinjemu vrhu in Otliškemu oknu, vmes pa lahko obiskovalec občuduje jadralne letalce. Kovk je namreč tudi priljubljeno vzletišče za proste letalce, za katerega skrbi Društvo jadralnih padalcev Kovk iz Ajdovščine. Tu se odvijajo tudi državna in mednarodna tekmovanja. Na Kovku je mogoče uživati v družbi prvega spomladanskega cvetja, poleti pa občudovati različne vrste metuljev. Pogosta družba je divjad, tudi divji prašiči niso več redkost.


Najbolj brano