Drsanje je v slovenski Istri postalo pravcati hit

Samo še do konca tega tedna imajo Istrani možnost, da pred domačim pragom okusijo slast drsanja po ledenih ploskvah. V Izoli so namreč obratovanje tamkajšnjega drsališča podaljšali do 23. januarja. Upravljalci vseh štirih drsališč so z letošnjim obiskom zelo zadovoljni.

Istrskim šolarjem in dijakom je drsanje nadomestilo kepanje, ki ga 
letos (še) niso dočakali. Foto: Tomaž Primožic/FPA
Istrskim šolarjem in dijakom je drsanje nadomestilo kepanje, ki ga letos (še) niso dočakali. Foto: Tomaž Primožic/FPA

ISTRA > Letos je drsanje v istrskih mestih doživelo pravi razmah. Pred letom 2000 je bilo nepredstavljivo, da bi sploh kdo želel postaviti drsališče, saj je vladalo prepričanje, da ljudi to ne zanima. Istrani so sicer posvojili smučanje in bili zaželeni gostje na bližnjih smučiščih, od Dolomitov do Štajerske in Avstrije, drsanje pa ni dobilo “pravice obstoja”.

V Kopru prvič doslej z nadstreškom

A so se navade v tem stoletju spremenile: od sramežljivih začetkov je tehnologija postavitve umetnih drsališč tako napredovala (in se pocenila), da je to postalo dosegljivo tudi manjšim mestom. Ne samo najstniki in otroci, drsalke si vsaj enkrat letno nadenejo tudi starejši, pogosto je na drsališču videti vse družinske člane, srečevanja ob drsališčih pa so postala družabni dogodki. Tudi letos je bilo tako, čeprav so bile zaradi epidemije razmere za druženje ob drsanju otežkočene. Kljub temu so vse štiri istrske občine postavile drsališča in prav vse so z obiskom zadovoljne.

603

drsalci in drsalke so kupili vstopnico 30. decembra za drsališče v Grandu

V Kopru, kjer si skoraj ne morejo več predstavljati zime brez drsališča, so letos našteli skoraj 10.000 obiskovalcev. Prvič doslej so ga postavili v Taverno, tako da je imelo nadstrešek. Glede na to, da je bilo drsališče odprto od 27. novembra do 9. januarja, to pomeni, da je na dan drsalo približno 200 obiskovalcev, med vikendi pa še nekoliko več.

V Izoli še do konca tedna

Tudi Izolani so se že navadili na Ledeni otok v Parku Pietra Coppa, ki je začel delovati zadnji konec tedna v novembru. “Prvotno smo nameravali imeti drsališče odprto do 9. januarja, a smo se zaradi dobrega odziva in primernega vremena odločili, da obratovanje podaljšamo za dva tedna,” je za Primorske novice povedala Olga Kaliada, zadolžena za upravljanje drsališča. Doslej so našteli 7300 prodanih vstopnic, prišteti pa jim je treba še šolske skupine in promocijske vstopnice.

Drsališče z največjo površino v državi zahodno od Ljubljane so to zimo uredili v Portorožu, v Grandu, nekdanjem skladišču soli. Odprto je bilo en mesec, občina pa je organizacijo podelila Avditoriju Portorož, ki je izvajanje predal podjetju To je to. “Zelo smo zadovoljni z odzivom drsalk in drsalcev. Čeprav zaradi epidemioloških ukrepov nismo mogli organizirati gostinske ponudbe in kulturnega programa, je bilo prodanih 7632 vstopnic. Prišteti jim gre še manjše otroke s starši in šolske skupine,” je povedal David Morgan iz Občine Piran. Največ obiskovalcev je bilo 30. decembra, ko so jih našteli 603. V Portorožu so organizirali tudi tečaj drsanja, ki ga je izvajala Meta Čebokli. Hitro ga je razprodala.

Bilo je dovolj mrzlo

Čeprav je bilo veliko negotovosti v zvezi z ostrostjo epidemioloških ukrepov, so drsališče postavili tudi v Ankaranu. Od štirih istrskih drsališč je bilo najmanjše, a je vseeno imelo 300 kvadratnih metrov. Vstopnine niso pobirali, tako da nimajo natančnih podatkov o obisku. Ocenjujejo, da je na drsalke vsak dan stopilo približno 200 obiskovalcev, ob vikendih še kaj več.

Istrani so drsanje torej posvojili. Za razliko od prejšnjih sezon sta bila letošnja december in januar mrzla in brez večjih padavin, kar je drsalnim ploskvam dobro delo. Zato je bil marsikdo kar nekoliko razočaran, da so se drsalni dnevi končali že kmalu po preskoku v novo leto. Zagotovo pa bodo istrska drsališča oživela tudi v naslednji zimi.


Najbolj brano