Oda brezskrbnemu odraščanju v Kaliforniji

Paul Thomas Anderson, ki je znan predvsem po resnih in psihološko zelo izpiljenih dramah (Tekla bo kri, Gospodar, Fantomska nit ...), je s svojim najnovejšim celovečercem Sladičeva pica zaplul v popolnoma drugačne vode. V zelo sproščeni “dramediji” nas popelje v obdobje njegovega odraščanja na začetku 70. let v s soncem obsijano dolino San Fernando v Kaliforniji, ko se je zdelo, da je vse mogoče.

Paul Thomas Anderson, ki se je rodil leta 1970 v Studiu Cityju v jugovzhodnem delu omenjene doline, je idejo za film dobil pri svojem prijatelju Garyju Goetzmanu, ki je danes najbolj znan po produkcijski hiši Playton, ki jo je ustanovil s Tomom Hanksom. Goetzman je tako kot glavni lik v filmu Gary Valentine svojo vsestransko delovno kariero najprej začel kot otroški igralec v številnih televizijskih šovih in filmih, kasneje pa se je preizkusil tudi kot poslovnež in med prvimi v Kaliforniji začel prodajati vodne postelje. Prvi preblisk je Anderson sicer dobil približno leta 2001, ko je pred eno od losangeleških srednjih šol naletel na vrsto dijakov, ki so čakali na skupinsko fotografiranje, njegovo pozornost pa je pritegnil fant, ki je zelo odkrito koketiral s precej starejšo fotografinjo. Andersona, ki ga je zamikalo upodobiti odnos med starejšim dekletom in mladoletnikom, s tem tudi začne Sladičevo pico, odo brezskrbnemu odraščanju v Kaliforniji.

Splete se zanimivo prijateljstvo

S čudovito, drsečo plan sekvenco, ki jih je v nadaljevanju še precej, spremljamo punco Alano (Alana Haim), ki se pomika od enega do drugega šolarja in jih z ogledalom v roki sprašuje, če kdo potrebuje še zadnje “popravke” pred fotografiranjem. Ustavi jo zelo samozavesten fant Gary (Cooper Hoffman), ki se z njo zaplete v pogovor in jo brez obotavljanja povabi na zmenek. Ta je namreč že takoj prepričan, da bo ta nekoč njegova žena, Alano pa ta očitno zelo ambiciozni in vsestranski najstnik začne zabavati. Med njima se splete zelo zanimiv prijateljski odnos, čeprav si Gary želi kaj več, a Alano zaradi njene iznajdljivosti, inteligence in šarma zelo spoštuje in se je ne upa dotakniti. Alana, ki se je pri svojih 25 letih znašla na neki mrtvi točki glede svoje prihodnosti, pa v Garyju presenetljivo najde nekoga, ki ji omogoči vrsto novih delovnih izkušenj, spozna pa tudi, da ni vse zlato, kar se sveti.

Med najbolj zanimivimi izkušnjami je definitivno biznis z vodnimi posteljami, v filmske anale pa se bo za vekomaj vpisala scena z vrhunskim Bradleyjem Cooperjem kot pohotnim in s kokainom izdatno podprtim Jonom Petersonom (nekdanji partner Barbre Streisand), ki mu Garyjeva ekipa najstnikov s šoferko Alano dostavi vodno posteljo. Andersonu se je tokrat tudi uresničila dolgoletna želja in mu je uspelo pred svojo kamero zvabiti tudi Seana Penna, ki je odigral lik Jacka Holdena, sicer variacijo na kultnega hollywoodskega igralca Williama Holdena.

Neizbrušena bisera

Stebra filma sta seveda Cooper Hoffman (sin pokojnega igralskega velikana Phillipa Seymourja Hoffmana) in Alana Haim (ena od treh sester, ki tvorijo znano ameriško glasbeno zasedbo Haim), ki sta v Sladičevi pici ustvarili svoji prvi igralski vlogi doslej in se odlično odrezala prav zaradi njune pristnosti in igralske neizbrušenosti. Z obema si je Anderson sicer blizu že mnogo let, Cooperja pozna že od malih nog, za sestre Haim je posnel vrsto videospotov, v Sladičevi pici pa nastopa celotna Alanina družina ... Med igralce pa je Anderson pomešal še člane svoje družine, tako otroke kot ženo Mayo Rudolph, in še bolj ustvaril pristno in sproščeno vzdušje, ki preveva celoten film. Tudi naslov filma črpa iz svojih najglobljih otroških spominov na odraščanje v Kaliforniji, ki je bilo v znamenju sladiča in pice ter znane verige prodajaln plošč, ki se je imenovala Licorice Pizza. Za piko na i vintidž nostalgični patini je tu še mehka in zrnata fotografija, posneta na 35-mm trak.

---