Zaradi omejitev in divjadi opuščajo kmetovanje

Bistriške in brkinske kmete poleg velike podražitve elektrike, goriva, semen, gnojil in ostalih surovin, nujnih za kmetovanje, v zadnjem obdobju pesti tudi škoda, ki jo na travnikih in njivah povzročajo jelenjad in divji prašiči. Ker je v dolini tudi okrog 2000 hektarjev naravovarstveno pomembnih kmetijskih površin, ki se jih ne sme obdelovati, se lahko kaj kmalu zgodi, da kmetje ne bodo imeli več kje saditi, opozarja ekološki kmet Florijan Peternelj.

BRCE > “Glede na to, da se subvencije za ekološko kmetovanje nižajo, cene ekološkega mesa in pridelkov pa ostajajo ene najnižjih v Evropi, bomo kmetje ob vseh podražitvah in škodi, ki jo povzroča divjad, kmalu prisiljeni opuščati kmetovanje,” ugotavlja Florijan Peternelj, ki v vasi Brce vodi ekološko turistično kmetijo, na kateri redi 120 glav govedi in konjev.

“Odkupne cene pšenice so se na tržišču povišale za pet odstotkov, cene semen in gnojil pa so poskočile za 300 odstotkov. Vse se draži, kmetje pa moramo nositi največji del tega bremena podražitev. Vedno smo na repu trgovsko-prehranske verige. Žal smo pri prizadevanjih nemočni, ker nas je malo in za sabo nimamo velike sindikalne podpore,” še dodaja Peternelj, sicer tudi član upravnega odbora sindikata kmetov Slovenije, ki je včeraj težave bistriških kmetov predstavil tudi kmetijskemu ministru Jožetu Podgoršku.

Florijan Peternelj

lastnik turistične kmetije Peternelj

“Vse se draži, kmetje pa moramo nositi največji del tega bremena podražitev. Vedno smo na repu trgovsko-prehranske verige.”

Ta si je v okviru terenskega obiska na Bistriškem poleg kmetije Peternelj ogledal še ekološko kmetijo inovativnega kmeta Gregorja Slavca v Knežaku, obisk pa sklenil v Centru za sonaravno rekultiviranje Vremščica.

“Danes smo na obeh kmetijah govorili predvsem o pozitvnih praksah,” je dejal Podgoršek in dodal, da je v pogovorih “vel zelo konstruktiven duh”. Ob tem se seveda niso mogli izogniti nekaterim najbolj perečim temam, kot so razdrobljenost kmetijskih zemljišč in škode, ki jih povzročajo divji prašiči, jelenjad in volkovi. “Pozivam vse kmete, ki utrpijo škodo po divjadi oziroma divjih zvereh, da to škodo prijavijo, ker le na ta način lahko aktualiziramo podatke o številčnosti populacij živali in tako sledimo stanju na tem področju,” je poudaril. Lani so na podlagi interventnega zakona o preprečevanju širjenja afriške prašičje kuge že bistveno povečali odvzem divjih prašičev, ministrstvo pa pripravlja tudi nov ukrep pomoči za območja večje popašenosti,

Ideje, težave in pripombe, ki sta jih kmeta izpostavila, bodo dobrodošle pri pripravi izvedbenega dela strateškega načrta kmetijske politike za obdobje 2023-2027, je še dejal minister, ki ga je na Bistriškem spremljal tudi poslanec Andrej Černigoj.

---