Novak Đoković
Srb je planetarna zvezda. Športna, medijska, tudi politična. Čeprav se na političnem parketu ne izpostavlja, je jasno, da imajo v Srbiji njegove besede večjo težo tudi od besed predsednika države. Skupaj z Rogerjem Federerjem in Rafaelom Nadalom je v zadnjem desetletju in pol teniško igro povzdignil med najbolj zanimive, najbolj spremljane in tudi najbolj plačane športe. Doslej je osvojil 86 turnirjev pod okriljem združenja ATP, od tega 20 grand slamov, 37 mastersov, sedemkrat je koledarsko leto zaključil kot prvi igralec na planetu. In s tenisom je neposredno in posredno zaslužil nekaj sto milijonov dolarjev. Epski lov na 21. grand slam lovoriko naj bi nadaljeval v drugi polovici januarja v deželi tam spodaj. A ga sodeč po zadnjih dogodkih očitno ne bo.
Đoković je vpliven športni genij. V Srbiji je nedotakljiv, čeprav v nasprotju s tamkajšnjim prevladujočim načinom življenja ne je mesa. Zdravstvene težave iz začetka vrhunske kariere je odpravil s spremembo načina življenja: odločil se je za rastlinsko prehrano in se poglobil v duhovno življenje.
Mnogi so Novaku Đokoviću zamerili, ker glede na vpliv, ki ga ima na množice (pa ne le v Srbiji), ni nikoli podprl cepljenja, edine možnosti za omejitev posledic covida-19.
Pred dvema letoma je svetu zavladal covid-19, ki je spremenil običajno življenje na vseh kontinentih. Še vsakič, ko je kazalo, da bi se ga človeštvo lahko rešilo, se je vrnil v novih različicah. S covidom-19 je doslej na svetu umrlo pet in pol milijonov ljudi, še več jih že ima trajne posledice. Okužba pred letom in pol ni obšla niti Novaka Đokovića, ki je potem lani vseeno zmagal tudi v Melbournu, Parizu in Wimbledonu. Vse odkar so iz Avstralije sporočili, da bodo na naslednjem odprtem teniškem prvenstvu lahko nastopili le cepljeni igralci, se Đoković o svojem (anti)cepilskem statusu ni izjasnil. Mnogi so mu zamerili, ker - glede na vpliv, ki ga ima na množice (pa ne le v Srbiji) - ni nikoli podprl cepljenja, edine znane možnosti za omejitev posledic covida-19, niti ni ob tem pojasnil svojega statusa. V Avstralijo je odpotoval s statusom zdravniške izjeme, a so ga na letališču zadržale administrativne napake. In ker tamkajšnjih oblasti nista prepričala ne njegova pojasnila ne predložena zdravniška potrdila, se je zanj tokratna pot v Avstralijo končala v karantenskem hotelu in z zelo verjetno prisilno deportacijo.
Ko zaradi pravil za omejitev covida-19 ni mogoče normalno življenje, niti dostojno slovo od umrlih svojcev, se nekje končajo tudi privilegiji oziroma izjeme. “Ko gre za naše meje, ni nihče nad pravili. Nepopustljivost na mejah je ključna, da ima Avstralija eno najnižjih stopenj smrtnosti v povezavi s covidom-19,” je ob zapletu, ki je stresel ne le športni svet, zanetil pa je tudi diplomatski spor med Avstralijo in Srbijo, med drugim izjavil avstralski premier Scott Morrison.