Benetke brez turistov

Benetke so onstran morja, a so precej tudi primorske, nenazadnje so bile zgrajene tudi na soli iz istrskih solin. Vpliv enega najpomembnejših trgovskih mest prejšnjega tisočletja je še kako viden v Istri. Ohranil se je zlasti v stavbarstvu, zato se obiskovalcu Benetk zlahka zazdi, da je v Kopru.

Benetke so inženirski, arhitekturni, kulturni in turistični biser sredi plitve lagune med Mestrami oziroma Marghero in Lidom. Zgrajene so bile na prek 100 otočkih, ki so jih povezali z macesnovimi in hrastovimi balvani, tudi s Krasa in iz Istre. Zgodovina Benetk je dolga, pisana in tudi burna. Mesto je bilo bogato; nekdanje bogastvo odsevajo palače in hiše še danes. Po zatonu Serenissime so novi gospodarji veliko odnesli, a je ostalo še dovolj zakladov, da je v Benetkah nešteto galerij, že od leta 1922 pa tudi Biennale z umetniškimi in arhitekturnimi razstavami oziroma postavitvami ter gledališčem, plesom, glasbo …

Benetke so svojevrsten “disneyland” v laguni. Pred korono, ko se je bilo po mestu med turisti težko premikati, so jih številni preklinjali, zdaj obžalujejo, ker jih ni. A jim napovedujejo bridke čase in vstopnino. Za zdaj se je po Benetkah, tamkajšnjih uličicah in prehodih ter prek 400 mostov, mogoče premikati brez zaletavanja. Hoteli so poceni kot skoraj nikoli, tudi v gostilnah se da dobiti miza. A je treba biti pozoren, marsikatera predkoronska referenca ne velja več.

Benetke so tudi mesto malvazije. Kdor želi biti povezan z Istro, bo kozarec malvazije našel v boljše založenih vinotekah. Denimo v Adriatico Mar pri Francescu Molinariju, avtorju knjige o zgodovinski povezanosti malvazije in Benetk, ki pravi, da Jadran ni morje temveč je most.


Najbolj brano