Za uveljavitev OPN ali proti?
Pred težko odločitvijo so Izolani. Naj v nedeljo na referendumu podprejo uveljavitev Odloka o občinskem prostorskem načrtu (OPN) ali ne? Naj občini omogočijo pozidavo sedmih hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč med stavbo Droge-Kolinska in hitro cesto Koper-Izola z novo poslovno cono ter novima koprsko policijsko upravo in izolsko policijsko postajo? Naj ji dopustijo tudi, da pozida območja Arga, Male opreme in Ribe tako, da bo polovica novih stavb stanovanjskih, čeprav so se pred slabima desetletjema uprli gradnji Argoline, najbolj elitne soseske za vikendaše in upokojence, ki bi se želeli preselili ob morje?
Toda po drugi strani bi ji z uveljavitvijo OPN in kasneje sprejetima občinskima podrobnima prostorskima načrtoma omogočili gradnjo novega istrskega kulturnega centra za 16 milijonov evrov ter interaktivnega muzeja ribiške industrije. Prvi naj bi zrasel na Mali opremi, drugi na Argu, čeprav OPN navaja le nov kulturni dom na zdajšnji lokaciji.
Izolani so bili že večkrat prvi. Prvi so plačali dvomilijonsko odškodnino neznanemu podjetju, prvim so zgradili turistično kmetijo tam, kjer je bila gradnja strogo prepovedana, prvi bi dobili še sosesko vseh sosesk, Argolino.
Dilema je manjša, če upoštevamo, da je država podaljšala časovni okvir za uveljavitev OPN na konec leta 2024, saj to pomeni, da bi bilo časa za spremembo tega OPN dovolj, če ga zdaj še ne bi uveljavili. Ne gre spregledati, da je občinsko vodstvo pripombam in predlogom Civilne iniciative Gibanje za Izolo prisluhnilo šele po sprejetju OPN, po naravi stvari bi moralo to narediti pred sprejetjem.
A to ni edina izolska posebnost. S sprejetjem OPN in odvozi najboljše zemlje z zemljišč, predvidenih za pozidavo, v grape in druga zaraščena območja na podeželju bi bili v Izoli prvi primer dobre prakse v državi, ko bi krčili gozd za kmetijsko dejavnost. Vsaj tako v vodstvu občine odgovarjajo vsem, ki imajo pomisleke, da bi bili v Izoli testni zajček za početje, ki bi vključevalo prevoze zemljine s tovornjaki po dotrajani ovinkasti podeželski cesti.
Izolani so bili že večkrat prvi. Prvi so plačali dvomilijonsko odškodnino neznanemu podjetju iz malo znane občine, ker je bilo na zasebnem zemljišču v bližini ladjedelnice ob pričakovan dobiček. Prvim so na podeželju zgradili največjo turistično kmetijo oziroma turistični resort z najlepšim razgledom na dvakrat zaščiteni kmetijski zemlji, kjer je bila gradnja strogo prepovedana. Le malo je manjkalo, da niso prvi dobili še soseske vseh sosesk, Argoline.
Ali se mora Izola, nekdaj mesto kmetov, ribičev in ribje predelovalne industrije, v anale res zapisati s tovrstnimi “dosežki”, bodo Izolani odločili to nedeljo.