Bo Istra dobila geotermalno elektrarno?

Dražja elektrika podjetjem ne povzroča samo glavobolov, ponekod tudi že ustavljajo proizvodnjo. GZS je vlado pozvala k delnemu kritju stroškov zaradi podražitve energentov, na Primorski gospodarski zbornici (PGZ) pa dolgoročno rešitev za obalno-kraško regijo vidijo v elektrarnah na “obnovljiv” pogon, mednje pa sodi tudi projekt geotermalne elektrarne. “Bolj kot denar je problem v tem, da investitorju ne moremo dati zagotovil glede roka, v katerem bi se lahko lotil te naložbe,” pravi Robert Rakar, direktor PGZ.

Robert Rakar  Foto: Tomaž Primožič/FPA
Robert Rakar  Foto: Tomaž Primožič/FPA

ISTRA  Ogromen skok cen elektrike je na kolena spravil mnoga podjetja in nekatera že razmišljajo o začasni ustavitvi proizvodnje. V Istri in na Krasu ni jeklarn ali drugih izjemnih porabnikov energije, je pa vrsta podjetij, zlasti na področju predelave plastičnih mas in predelave kovin, ki jih ta podražitev spravlja na rob preživetja.

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) kratkoročno rešitev vidijo v shemi za državno pomoč podjetjem, da bodo zmogla plačati stroške zaradi visoke rasti cen energentov. Predlog so poslali vladi, kjer zagotavljajo, da bodo predlog sheme pomoči spet preučili.

Najdražja je vrtina

Največji strošek pri geotermalni elektrarni v Istri - približno tri milijone evrov - bi bila trikilometrska zemeljska vrtina. Z vrtanjem bi dosegli tako imenovane vroče apnence, sloj, ki segreva vodo. Vodo ob prihodu na površje po posebnem postopku uparjamo, para pa poganja turbino, ki proizvaja elektriko.

Dolgoročna rešitev pa je zagotovitev novih in stabilnih virov energije. Obalno-kraška regija je že tako ali tako Pepelka, kar se tiče oskrbe z elektriko. “Je edina ali pa ena redkih regij v državi, ki nima dvojne električne zanke. Če na daljnovodu od Divače do Dekanov pride do resnejše okvare, je oskrba regije z elektriko lahko resno motena. V takih razmerah, ko ni rezervnega scenarija, podjetja težko snujejo razvoj,” pravi direktor Primorske gospodarske zbornice Robert Rakar.

PGZ že išče investitorje

Srednjeročno oziroma dolgoročnejšo rešitev vidi v večji energetski neodvisnosti Slovenije, tudi s pomočjo geotermalne energije. Ta ima ničelne okoljske emisije, je zanesljiva glede oskrbe in razmeroma poceni. “V PGZ se zavzemamo, da bi v obalno-kraški regiji postavili geotermalno elektrarno. Že iščemo investitorje,” pravi Rakar in dodaja, da najti denar za to naložbo ni posebej težko.

Robert Rakar

direktor Primorske gospodarske zbornice

“Bolj kot denar je problem v tem, da investitorju ne moremo dati zagotovil glede roka, v katerem bi se lahko lotil naložbe v geotermalno elektrarno.”

“Veliko večji problem je, da investitorji pričakujejo rok, do kdaj bi lahko pridobili vsa dovoljenja, vključno s tistimi za umeščanje v prostor, in se lotili del. Takih zagotovil pa jim žal zdaj ne moremo dati. Postopki so dolgi in zapleteni in prav tu vidim nalogo države, ki bi to morala pospešiti in energetskim ali razvojno naravnanim projektom dati določeno prioriteto.”

V Delamarisu prestavili kolektivni dopust na januar

V Gospodarski zbornici Slovenije pojasnjujejo, da o nevzdržnih razmerah zaradi drage elektrike toži vse več podjetij. “Cena električne energije, ki na slovenskem trgu dosega več kot 400 evrov na megavatno uro, je med najvišjimi v Evropi," je opozorila izvršna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Številna podjetja se zaradi tega soočajo z nevarnostjo zaustavitve proizvodnje.

Med podjetji, ki so jih visoke cene elektrike zelo prizadele, je tudi Delamaris. Zaradi podražitve električne energije so kolektivni dopust zaposlenih, ki so ga običajno imeli v decembru, premaknili na prvi teden januarja. Vodstvo je kot vzrok za to navedlo “drastično podražitev električne energije iz 70 evrov za megavatno uro na 400 evrov v decembru, ki je vse zelo presenetila”.

V Goriških opekarnah kolektivnega dopusta ne bodo podaljševali in bodo konec tedna, po običajnem novoletnem premoru, zagnali proizvodnjo. “V naši proizvodnji smo odvisni od plina in elektrike. Delno smo se zaščitili z dolgoročnimi zakupi, a kljub temu visoke cene energentov zelo vplivajo na nas, zelo težko je načrtovati poslovanje v takih razmerah. Podražitve energentov se bodo pokazale tudi na višjih cenah naših izdelkov,” pojasnjuje direktor Jožef Stibilj.


Najbolj brano