Trma na obeh polih odpira prostor za novince

Čaka nas najbolj ostra, grda in umazana volilna kampanja v zgodovini samostojne Slovenije, napoveduje politolog dr. Miro Haček. Polarizacija se bo še stopnjevala, od tega pa imajo lahko največjo korist porajajoče se sredinske stranke, če bodo z obljubami o preseganju delitev na volišča pritegnile volilce, ki običajno ostajajo doma.

LJUBLJANA > Priprave političnih strank na državnozborske volitve, ki bodo 24. aprila, so v polnem teku. Tudi zaradi vseh omejitev, povezanih s covidom-19, se je oziroma se bo tokratna kampanja v veliki meri preselila v virtualni svet, kjer gre ostrina razprav velikokrat čez mejo sprejemljivega.

“Žal pričakujem grdo volilno kampanjo, ki bo še bolj polarizirala volilno telo na naše in one. Takšna kampanja pa bo dala več prostora sredinskim strankam, ki bodo zavračale polarizacijo, obljubljale sodelovanje, gradile mostove. Zdi se mi, da bo to ključno; kdor ne bo izključeval a priori in kdor bo obljubljal več sodelovanja, bi lahko prepričal sredinski del volilnega telesa, ki ne mara politike in praviloma ne hodi na volitve,” pravi politolog dr. Miro Haček s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

dr. Miro Haček

politolog, Fakulteta za družbene vede

“Pričakujem, da bo to najbolj ostra, pa tudi grda in umazana volilna kampanja v zgodovini samostojne Slovenije.”

Prihajajo novi igralci

Na političnem zemljevidu se zarisujejo nove stranke in gibanja, ki se opisujejo kot sredinska. Nekdanji direktor Gen-i Robert Golob naj bi v naslednjih tednih sporočil, na kakšen način bo vstopil v politiko; bo ustanovil svojo stranko ali se bo kateri pridružil. Predsednik DZ Igor Zorčič, ki je izstopil iz SMC, ustanavlja svojo stranko Lide (liberalni demokrati). Znana okoljska aktivista Urša Zgojznik in Uroš Macerl sta za januar napovedala rojstvo zelene stranke Vesna. Z zeleno se spogleduje stranka Z.Dej nekdanjega okoljskega ministra Jureta Lebna. Nekdanja ministrica za kmetijstvo in padla Desusova predsednica Aleksandra Pivec se v politiko vrača s stranko Moja dežela, več strank in gibanj - med njimi tudi nekdanja SMC - pa se pred volitvami povezuje v gibanje Povežimo Slovenijo.

Sedanje javnomnenjske ankete kažejo, da se Golob najbolj zajeda v volilno bazo strank LMŠ in SAB, nekoliko v bazo SD, manj pa v Levico, pojasnjuje Haček. Gibanje Povežimo Slovenijo bi lahko največ odvzelo strankama SDS in NSi, nekoliko pa tudi LMŠ in SAB. Moja dežela je sicer na svojo stran dobila približno četrtino nekdanjih Desusovih članov in občinskih odborov, a za Desusovo volilno bazo se potegujejo vse stranke. Odločitev stranke Aleksandre Pivec, da gre na volitve samostojno, je zato tvegana, pravi Haček. “Zdi se, da bi bila ta zgodba bolj uspešna v okviru širšega gibanja, kot je Povežimo Slovenijo, zlasti zato, ker je Moja dežela regionalno precej močna prav na območjih, kjer je morda gibanje Povežimo Slovenijo najbolj šibko.”

Predsednik republike Borut Pahor je napovedal, da bo redne volitve v državni zbor razpisal 9. februarja. Potekale bodo na prvi možni datum, to je 24. aprila.

Zgodba Desusa se medtem zdi zaključena. Še najbolj smiselno bi bilo, da bi se Desus pred volitvami povezal s katero od večjih strank, na primer s SD, in na skupno listo umestil nekaj kandidatov, meni politolog. Usoda SNS je odvisna od dogajanja v prihodnjih mesecih in volilne udeležbe. Poglobitev migrantske krize, denimo, bi bila voda na mlin Zmaga Jelinčiča. Hačkovo skepso, da se bo stranki SNS uspelo ponovno uvrstiti v parlament, poglablja to, da je v iztekajočem se mandatu SNS sodelovala z obema vladama, zato bo Jelinčič na predvolilnih soočenjih težko kritiziral oblast.

Smetano pobira le SDS

Raziskave javnega mnenja kažejo, da so volilci naklonjeni novim političnim akterjem, zlasti Robertu Golobu. Tako raziskava Mediane kot Ninamedie pa kažeta tudi, da ostaja ob sedanji strankarski ponudbi SDS vodilna izbira volilcev in da se podpora tej stranki krepi. Raziskava Mediane za RTV Slovenija je izmerila, da bi konec decembra SDS volilo 17,6 odstotka vprašanjih (konec novembra in v začetku decembra 16,3 odstotka). Po raziskavi Ninamedie bi decembra SDS volilo 17,7 odstotka vprašanih (novembra 17 odstotkov).

Kako to, da se največje vladne stranke ne dotaknejo očitki o kršenju ustave in podrejanju ustanov demokratične države? Haček odgovarja, da ljudje ne glede na očitke opažajo rezultate dela te vlade. “Kakor koli maramo SDS, moramo priznati, da so v vladi uresničili večino tistega, kar so si zadali. Drugo vprašanje je, na čigav račun, koliko je to stalo in kdo bo nekoč to plačal. A koalicijske zaveze so bolj ali manj uresničili.”

Po drugi strani pa se rezultati dela vlade ne poznajo pri podpori koalicijskima partnericama. Podpora NSi ostaja znotraj petih odstotkov, medtem ko ima SMC (po novem Konkretno) zanemarljivo podporo in se ne bi uvrstila v DZ.

SDS ima lojalno volilno bazo in z njo na volitvah dosega od 20 do 25 odstotkov glasov ali še kakšen odstotek več, medtem ko je profil volilcev NSi in SMC drugačen. SMC so v preteklosti podpirali levosredinski volilci, ki se v tej koaliciji niso dobro počutili zaradi zgodb, povezanih s pravno državo, STA, delegiranimi tožilci. NSi pa živi v senci največje stranke. “In v senci je težko cveteti, ker je pač senca,” komentira Haček.

Zavračanje pogovorov je velika napaka

NSi je že večkrat nakazala, da bi se bila po volitvah pripravljena povezati v koalicijo z levosredinskimi strankami, a iz strank Kula ni opaziti pripravljenosti za to. Ena največjih napak strank Kula je, da že vnaprej zavračajo pogovore z vsemi strankami, ki sodelujejo z aktualno vlado, meni politolog. Se bodo pripravljene pogovarjati z Robertom Golobom, če bo on pripravljen sodelovati z levo in desno, se sprašuje. Izključevati vnaprej je po njegovem strategija, ki lahko prepriča le lojalne podpornike in nikogar drugega. “Imamo dva pola, ki sta politično trmasta in nekoliko nespretna, to pa odpira prostor drugim,” meni.

---