Volitve v novih okoliščinah
Kar troje volitev nas čaka v letu 2022; državnozborske, predsedniške in lokalne. Po sili razmer bodo vsaj priprave na prve - državnozborske, ki bodo 24. aprila - potekale v zaostrenih okoliščinah, zaznamovanih s petim valom pandemije covida-19.
Nobenih golažev, rokovanj, veselic, objemanj in drugih prijaznosti s potencialnimi volilci! Zaradi covida-19 bodo morali politiki vsaj še naslednjih nekaj mesecev čustveno bližino s potencialnimi volilci ustvarjati z upoštevanjem varne razdalje.
Tokratne volitve bodo pokazale, ali sta minuli dve epidemični leti pri volilnem telesu kar koli spremenili in ga politično aktivirali.
Na distanci in hkrati blizu bodo poskušali biti predvsem s pomočjo družbenih omrežij. Kdor spremlja delovanje teh, ve, da se tam ljudem najbolj približaš, če skrbiš za njihovo jezo in sproščanje frustracij. Da, napoveduje se grda in umazana volilna kampanja.
Meja dopustnega v javnem diskurzu je, odkar smo na distanci, padla na sramotno nizko raven. Spletna omrežja, ki so nekaj časa veljala za učinkovito orodje populistov, so zdaj novi standard za vse. Tam si največ pozornosti pridobiš, če si “oster”, nesramen, napadalen in podel. In politiki pred volitvami hrepenijo po pozornosti.
Po čem pa hrepenijo volilci? Volilna udeležba na zadnjih nekaj državnozborskih volitvah kaže, da je skoraj polovica volilnih upravičencev svoje upe nehala polagati v politiko in se volitev ne udeležuje. Ali pa jim gre še vedno preveč dobro, da bi s svojo volilno pravico poskušali doseči spremembo.
Tokratne volitve bodo pokazale, ali sta minuli dve epidemični leti pri volilnem telesu kar koli spremenili in ga politično aktivirali - če bi lahko odhodu na volitve že rekli politična aktivacija. Preboj novih političnih strank in list v parlament naj bi bil namreč najbolj odvisen prav od sredinskih volilcev, ki jih je doslej volilna participacija najmanj zanimala. Javnomnenjske poizvedbe kažejo, da na politični sredini obstaja prostor za novince in da si volilci - čeprav so se že večkrat opekli - želijo novih imen.
Če bodo na volitve prišli le tisti volilci, ki se jih udeležujejo vedno in so že jasno politično opredeljeni, bo to povzročilo, da se bodo v državnem zboru bolj ali manj ohranila sedanja politična razmerja. Če bodo prišli še dosedanji volilni abstinenti, se lahko karte precej premešajo.
Morda bi novi akterji vendarle nekoliko ublažili zdaj že nevzdržne blokovske delitve med političnimi strankami. Ni pa rečeno, da bi se oziroma se bodo po vstopu novih igralcev razmere spremenile na bolje. In da bodo novinci tudi po volitvah zagovarjali zmernost, preseganje delitev in normalnost, ki si je želi sredina.