Trubarjevi priznanji za leto 2021 dr. Janezu Šumradi in dr. Miranu Košuti
Trubarjevo priznanje za pomembne prispevke k varovanju in ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine je Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) letos namenila dr. Janezu Šumradi in dr. Miranu Košuti. Prvi velja za vrhunskega raziskovalca obdobja slovenskega jezika in kulture na prehodu v 19. stoletje, Košuta pa je kot literarni zgodovinar s Tržaškega odličen poznavalec zamejskih avtorjev.
Dr. Miran Košuta iz Trsta tako Slovencem kakor Italijanom
približuje klasike slovenske književnosti in tudi moderne pisatelje. Foto: Damjan Balbi/FOTODAMJ@N
LJUBLJANA, TRST
> Dr. Janez Šumrada je raziskovalec enega od ključnih obdobij v zgodovinskem razvoju Slovencev od ljudstva do naroda, časa na prehodu v 19. stoletje. Temu prelomnemu obdobju slovenskega jezika in kulture se posveča že več kot tri desetletja, vse od priprav na doktorsko disertacijo, ki jo je zasnoval na večletnem arhivskem delu v tujih in domačih knjižnicah, piše v utemeljitvi priznanja. Posebej ga zanima raziskovanje novih, neznanih in slabo izkoriščenih virov, ki rezultate prikažejo v novi zgodovinski perspektivi. Velik del njegovih raziskav obravnava gradivo, ki ga hranijo zbirke NUK-a, posebej se je posvetil zapuščini slavista Janeza Nepomuka Primica.
Poleg znanstvenih razprav v slovenščini in nemščini je pred kratkim izšla tekstnokritična izdaja Primičevega rokopisa Listi, pisani med rimskim in francoskim cesarskim dvorom (1809), ki ga hrani Rokopisna zbirka NUK. Primičev prevod s področja diplomacije, ki bi, če bi bil tedaj objavljen, pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega jezika in povezovanju slovenskega prostora s širšo evropsko družbo, je Šumrada pospremil z obširno študijo, priročnim slovarjem neznanih in manj znanih izrazov in kritičnim aparatom ter ga objavil v monografiji Rojevanje slovenskega diplomatskega jezika: Janez Nepomuk Primic in njegovi Listi, izdani pri celovški Mohorjevi družbi.
Od Prešerna do Pahorja
Dr. Miran Košuta, literarni zgodovinar, kritik, prevajalec, esejist in profesor na Univerzi v Trstu, se v svojem obsežnem in raznovrstnem znanstvenem opusu “s posebno ljubeznijo in tankočutnostjo kot odličen poznavalec razmer posveča predvsem slovenskim avtorjem iz zamejstva oziroma v zamejstvu, kot so Vladimir Bartol, Boris Pahor, Alojz Rebula, Stanko Vuk”, beremo v utemeljitvi priznanja.
Kot je še zapisala komisija, svoje poslanstvo izpolnjuje tudi na področju medkulturnega dialoga in sodelovanja z italijansko kulturo. Pred kratkim je knjižno objavo doživel njegov prevod Prešernovih pesmi, že leta pa se kot urednik ukvarja z zbranimi deli Vladimirja Bartola. Najpomembnejši vir pri tem je bila Bartolova literarna zapuščina, ki jo hrani Rokopisna zbirka NUK. Obenem si prizadeva tudi za stike med tržaškim literarnim muzejem Svevo/Joyce in NUK-om. V tržaškem muzeju naj bi tako prvič na stalni razstavi predstavili pomemben slovenski delež v literarni preteklosti Trsta. Pomagal je tudi pri projektu pisateljskega društva Slovenska pisateljska pot.