Novoletni skok v greznico

“Če bi stvari potekale normalno ...” je na televiziji začel cenjeni humanist, doktor znanosti, ki nam pomaga razumevati stvarnost okrog nas - tisto, ki je ni več mogoče razumeti, saj je že prekinila stike s stvarnostjo. Bogme, letos bi razmislek o skorajda vsem pri nas lahko pričeli tako: “Če bi stvari potekale normalno ...”

Na božičnem kosilu sem se resno hecal: bi predlagal, da ne govorimo ne o virusu ne vladi, pa se bojim, da bomo potem obsedeli v tišini.

Ta stranka se sramuje svojih poslancev, minister iz vladajoče se distancira od samega sebe, drug je po nepreklicnem odstopu samega sebe nasledil ... Aja, tu je seveda še slovito premierjevo pismo! Nekateri so ga uokvirili, drugi prilepili na hladilnik, mnoge je prijetno pogrelo (zlasti v peči) ...

Ma ne, ni tako hudo. Klepetali smo o vsem drugem, o marsičem se znamo prav simpatično spričkati in včasih celo soglašamo. Je pa res, da v tej dobi sredi druženja s skoraj komerkoli vse pogosteje pomislim, ob katero od stalnih tem bomo prej butnili. Zelo preprosto: dlje ko traja pogovor o čemerkoli drugem, boljše je druženje. In kadar občevanje zdrkne v ravsanje, med katerim se čedalje pogosteje in glasneje oglašajo besede cepljenje, cepci in tako naprej in nazaj, ja, takrat je skrajni čas, da hitro zvrnemo še zadnjega na zdravje.

Če je ostalo za prgišče pravice, bodo vsaj nekateri raje prej kot slej izpraznili še zadnjo kupico na naš račun. Najviše na stavnicah kraljuje Počivalšek, ki bo na volitvah očitno izgubil konkretno in Konkretno.

Če se že igramo z imeni: Boris Kobal - eden redkih pri nas, ki je za svoje nepoštenje pošteno plačal - je pred četrt stoletja v TV Popru igral štajerskega “poslovneža”, zvodnika s pomenljivim, danes še bolj ironičnim priimkom - Porivavšek. V koprskem studiu je delal reklamo za svojo politično stranko KLINS (Katoliško-liberalna internacionala novih Slovencev). Pojasnil je, da je z ženo Švedinjo in dvema hčerkama v domačem stanovanju odprl bordel, po razcvetu posla pa še filiale drugod, od Gorenjske in Dolenjske do Primorske; hiško s svojimi uslugami so postavili tudi ob cementarni v Anhovem. Nakar so se domislili politične stranke, ki je pred vstopom v novo tisočletje in EU volilce nagovarjala z geslom: “S Porivavškom v Evropo naprej!”

Z našimi sedanjimi mojstri pa gremo samo nazaj. Standardov ni več, morala je šla v maloro, sram je skopnel v vročici demagogije in manipulacij, grabežljivci se kot klopi oklepajo oblasti in ljudstvu pošiljajo skrajno nevarna sporočila.

Na valu kolektivne blaznosti se je zadnjič nekdo v družbi tako nostalgično spominjal družbene koronske karantene, da se nisem mogel zadržati - predlagal sem, naj ustanovi stranko. Škoda le, da je že zasedena kratica SLS, s katero bi zacvetela Stranka za lockdown Slovenije. Predvolilni oglas bi bil vsekakor mikaven: “Je povsod lepo, a doma najlepše? Si spet želite miru pred sorodniki, sodelavci in drugimi? Ste za državne subvencije? Potem je prava izbira Stranka za lockdown Slovenije - edina stranka, ki vam dovoli ostati v pižami!”

Jasno, ključna so stališča do okolja, javnega zdravstva, davčne politike in drugih pomembnih tem. A nekatere stranke človeka odbijejo, še preden sploh pridemo do tega, že z imenom. Niso pa vse take, nikakor! Mislite si o njej, kar hočete, ampak SDS ima vsaj simetrično kratico in pravzaprav lepo ime. Vem, vem, a počakajte, ne kričite takoj, umirite se in v tišini prisluhnite temu žuborenju: Slovenska demokratska stranka. Ste slišali, ste začutili?

Niti nekatere druge niso švoh. Recimo, zdaj še bolje zazveni obupani vzklik: “DeSUS Kristus!” Pravzaprav živimo v jako zanimivem času, obveljal bo za zgodovinskega: ta stranka se sramuje svojih poslancev, minister iz vladajoče se distancira od samega sebe, drug je po nepreklicnem odstopu samega sebe nasledil ... Aja, tu je seveda še slovito premierjevo pismo vsem polnoletnim državljankam in državljanom. Nekateri so ga uokvirili, drugi prilepili na hladilnik, mnoge je prijetno pogrelo (zlasti v peči) in le redki so ob njem ostali hladni. Jaz, na primer, ga nisem niti odprl - v slogu pošiljatelja. Neodprto bo ostalo v predalu, tako da uradno nikoli ne bom izvedel, kaj mi premier v njem sporoča. (Ko je to slišal, me je Marko Brecelj vprašal, ali bom neodprto kuverto voljan posoditi za morebitno razstavo.)

Politika je danes greznica, je ondan ugotavljal ustanovitelj nove stranke Vesna in volilce povabil k skupnemu skoku vanjo. Takisto mikavno. Še posebej zanimivo pa bo videti, kako bodo glasove zbirali odpadniki, ki so omogočili sedanjo vlado, jo lep čas podpirali, zatem pa skočili na drug breg. Mogoče tako: “Ali tudi vi pogosto narobe izberete, zamočite vse, kar je zamočiti mogoče, potem pa si premislite in spet poskusite, pa veste, da iz vsega skupaj ne bo nič? Prav taki smo tudi mi, zato obkrožite ...”

Novega obraza pravzaprav ni. In preveč odrešenikov nas je že pustilo na cedilu, da bi lahkih kril poleteli za Golobom. Pa še Janković je oznanil, da mu je pripravljen odstopiti stranko, ki jo je Golob pomagal ustanoviti in bil njen podpredsednik. Ampak ej, v času, ko necepljeni tudi v parlament smejo vstopiti samo z negativnim testom, bi bilo res netaktno volilce vabiti, naj se navdušijo za Pozitivno Slovenijo.


Preberite še


Najbolj brano