Obstajajo boljše rešitve za vse
V pogovorih z zaposlenimi na različnih delovnih mestih v Hitu je zaznati vse več grenkobe, razočaranja, zaskrbljenosti, pri nekaterih pa tudi že vdanosti v usodo. Nedolgo tega so zaradi covida 19 in zaprtja dejavnosti več mesecev preživeli doma in se potem postopno, ne vsi naenkrat, vrnili na delo. Kar nekaj jih je že v tistem negotovem času, da ne bi stali križem rok, poskrbelo za dodatne prihodke, da ne bi bili odvisni le od Hita. Ker kredite je treba plačevati, otroke nahraniti ... Nadomestilo za čakanje na delo je bilo občutno nižje od plače z vsemi dodatki, pa tudi plače v Hitu že dolgo niso več take, kot so bile včasih.
Kmalu po tem, ko so se vrnili na delo, je prišla z uprave novica, da bodo 250 zaposlenim ponudili nove pogodbe o zaposlitvi, ker se je treba prilagoditi trgu in njegovim zahtevam, predvsem povečanemu obsegu dela ob koncih tedna. Pogajanja o tem, koliko zaposlenim in katerim bodo ponujene nove pogodbe, kaj vse prinašajo oziroma odnašajo, med predstavniki uprave in sveta delavcev še potekajo. Kdor nove pogodbe ne bo hotel podpisati, se mu bodo zahvalili in pokazali vrata.
Ker je toliko deležnikov proti, bi bilo edino prav, da predlagana novela zakona o igrah na srečo ne dobi zelene luči in se pripravi rešitve, ki bodo boljše in sprejemljive za vse.
In hkrati se obetajo še spremembe zakona o igrah na srečo, ki prinašajo možnost, da koncesijo za njihovo izvajanje dobi tudi tuje podjetje, odpravlja se večinsko lastništvo države v igralnicah in podobno. Nekateri Hitovci pravijo, da gre vse po začrtanem scenariju: zmanjšati število zaposlenih in potem prodati tujcu, ki bo še dodatno skrčil število zaposlenih. Z ukinitvijo licenc, kar prinaša novela, se odpirajo vrata poceni delovni sili. Predlaganim spremembam nasprotujejo tudi na Mestni občini Nova Gorica, ki na leto od Hita prejme okrog 4,5 milijona evrov koncesijskega denarja. Skratka, podjetju, zaposlenim, mestu in občini se z uveljavitvijo sprememb ne obeta nič dobrega.
A kritike na predlog novele letijo tudi od drugod. Spremembe se obetajo tudi na področju klasičnih iger na srečo, pri loteriji in športnih stavah. Število ponudnikov naj bi se povečalo z dveh na pet, kar bi po mnenju številnih sesulo sistem, ki je dobro zastavljen in deluje. Več denarja bi šlo tujcem in v zasebne žepe, manj pa športnim, invalidskih in humanitarnih organizacijam, med katerimi se nekatere tudi 90-odstotno financirajo s pomočjo denarja, ki pride od iger na srečo. Ker je toliko deležnikov proti, bi bilo edino prav, da predlagana novela zakona o igrah na srečo ne dobi zelene luči in pripravijo rešitve, ki bodo boljše in sprejemljive za vse.