Volkovi počasi spet postajajo ovce

Tudi če ne bi vedeli, da ima predsednik republike namen razpisati volitve za konec aprila, bi jih “v zraku” lahko zaznali. Stranke si pripravljajo štartne pozicije, plakatna mesta se počasi polnijo s prikazi, kaj je kdo uspel narediti in česa tisti drugi ni uspel, gostiti se bodo začele prijazne poteze. Čakamo, da tudi tisti najbolj skrajni svoje volčje kožuhe prekrijejo z ovčjimi in scena bo pripravljena za novo predstavo.

V soboto sta tako volilne adute predstavili stranki NSi in LMŠ. Ta druga je v nedvomno boljšem položaju, vodenje države je zapustila tik pred izbruhom epidemije, pa tudi v času na oblasti države ni vodila v družbeno razklanost in konflikt, kar počne sedanja oblast. Resnici na ljubo tudi NSi države in družbe ne krmari v to smer, njen predsednik Matej Tonin tudi ne zamudi priložnosti, da na nepravo smer javno opozori, a kaj ko že v naslednjem trenutku povsem voljno vesla tja, kamor poveljnik ukaže. V zadnjem obdobju je stranka izgubila velik del nekdanje suverenosti v odnosu do hegemona na desnici SDS in za ta razvojni korak nazaj bo volilno telo gotovo izstavilo račun.

Tistemu, ki bo po volitvah prevzel oblast, ne bo lahko. Družba in država sta razmontirani, sprti, zaleta za razvojni preboj je bolj malo, spodobni ljudje pa v politiko ne želijo.

LMŠ na drugi strani nima resnejše prtljage, ki bi jo bremenila in vlekla navzdol. Vendarle gre še vedno za stranko novih obrazov, ki se je pojavila pred niti ne štirimi leti, na oblasti pa je potem bila prekratek čas, da bi vzpostavila prikladna korita za vse vrste prisklednikov. Nanjo z druge strani političnega prostora sicer ves čas letijo očitki, da je “vrgla puško v koruzo in državo pustila na milost in nemilost epidemiji”, ampak spričo tega, kar od oblasti doživljamo zadnje leto in pol, je to benigen greh. Resnejša težava LMŠ leži v sedanjosti oziroma prihodnosti. Namreč v tem, da bodo stranke, ki so del Koalicije ustavnega loka, na volitvah nastopile samostojno, za čas po volitvah pa so se zavezale k oblikovanju povolilne koalicije. Takšen dogovor kaže na še vedno tleče nezaupanje med strankami Kul (ob LMŠ še Levica, Socialdemokrati in Stranka Alenke Bratušek), ki so z izjemo Levice do januarja 2020 že sodelovale v vladi.

Tistemu, ki bo po volitvah prevzel oblast, ne bo lahko. Družba in država sta razmontirani, sprti, zaleta za razvojni preboj je bolj malo, spodobni ljudje v politiko ne želijo, projekcije pa kažejo, da utegne relativno zmago znova odnesti SDS z Janezom Janšo. Stranke, ki bodo želele učinkovito nagovoriti volilce, bodo morale pokazati nekaj več od parole “z Janšo ne gremo”. Učinkovala je nazadnje, a se je izkazalo, da za učinkovito vladanje samo to še ne zadostuje.


Preberite še


Najbolj brano