Jaka Šoba, prostovoljec na covidnem oddelku izolske bolnišnice: “Najprej si pretresen, nato pa se privadiš”

Pirančan Jaka Šoba je prostovoljec - bolničar Rdečega križa, ki se je na vrhuncu doslej najhujše krize četrtega vala epidemije sam javil za pomoč na covidnem oddelku izolske bolnišnice. Po prvih pretresljivih izkušnjah s kritično bolnimi, ki se dušijo ali so nepokretni, se je pomožnih opravil pri delu s covidnimi bolniki že privadil in mu ni nič pretežko.

IZOLA > 39-letni Pirančan Jaka Šoba, samostojni podjetnik v turistični dejavnosti, je tudi mož in oče prvošolke. Že desetletje je prostovoljec Rdečega križa - bolničar za delo v potresih, naravnih nesrečah in terorističnih napadih. Zdaj so ga v izolski bolnišnici dodatno usposobili za pomoč zdravstvenemu osebju na covidnem oddelku.

Dotaknil se ga je klic na pomoč

Tudi izven sezone vsak dan nekaj ur ureja svoje posle, a ga to ni odvrnilo od namere pomagati kot prostovoljec v bolnišnici. Ker je polno cepljen in bo te dni prejel še tretji odmerek cepiva proti covidu-19, se je odzval klicu na pomoč iz zdravstva. Ta apel se ga je dotaknil, saj je zdravstvo tik pred zlomom in se spopada z doslej najhujšo krizo zaradi epidemije. Javil se je v območnem Združenju Rdečega križa Koper za pomoč na covidnem oddelku izolske bolnišnice.

“Preseneča me, koliko 'facebook zdravnikov' in 'strokovnjakov' prodaja mnenja za suho zlato. Ne zavedajo se, koliko škode povzročajo!”

“Pred tem sem se posvetoval z ženo, strokovnjakinjo biokemije, in s prijateljico zdravnico. Ugotovili smo, da je večja nevarnost, da domov okužbo prinese otrok iz šole, kot jaz iz bolnišnice, saj bom v zaščitni opremi,” pravi Jaka Šoba.

Osem ur brez hrane, vode in WC-ja

Na covidnem oddelku je začel delati minuli teden v popoldanskem turnusu, ki traja od 14. do 22. ure. Osem ur ima na sebi bombažno uniformo, čez njo PVC varovalno opremo, zaščitne rokavice, masko, PVC kapo in vizir.

“Zavedam se, da lahko kdo pred mojimi očmi tudi umre. Doslej se v mojem turnusu to še ni zgodilo, so pa med tem trije na oddelku žal umrli. Vsem bolnikom želim, da bi se izvlekli in odšli domov.”

“Samo še rokavice nataknem in grem na covidni oddelek,” pravi prostovoljec - bolničar RK Jaka Šoba.

Je težko biti osem ur brez hrane, pijače in odhoda na WC? Posmeje se: “Ne, saj sem se za to odločil, ker želim pomagati bolnim in nemočnim. Pred delom se dobro najem, po njem tudi.”

Prve dni je vse, s katerimi dela, opozoril, da je tam za pomožna opravila. “Lepo so me sprejeli in vzeli za svojega. Sem kot robot - naredim, kar mi naročijo,” se pošali.

Nekdo mora opraviti tudi bolj umazana dela

Šoba ne dela sam, vedno je ob njem še kdo od zdravstvenega osebja. Delata tako, da zagotavljata varnost bolnikom in sebi. Bolnim meri krvni tlak, srčni utrip, temperaturo, kontrolira nastavitev mask za dovajanje kisika in seturacije s kisikom pri tistih, ki niso na respiratorjih, preverja dovajanje infuzij, deli zdravila tistim, ki jih lahko sami použijejo, pa tudi zamenjuje plenice in izvaja higieno nepokretnih covidnih bolnikov. Zmore tudi ti težki opravili? “Ni mi težko delati tudi bolj umazana dela. Se mi ne gabi in to opravim, saj to nekdo mora narediti! Kot je treba tudi posteljo preobleči in narediti še marsikaj drugega,” pribije.

Ve, da se zdravstveno osebje sooča tudi z umiranjem in smrtjo. “Ena od medicinskih sester me je vprašala, ali se bom zmogel soočiti s smrtjo. Rekel sem, da se zavedam, da lahko kdo pred mojimi očmi tudi umre,” pojasnjuje. “Doslej se v mojem turnusu to še ni zgodilo, so pa med tem trije na oddelku žal umrli. Vsem bolnikom želim, da bi se izvlekli in odšli domov.”

Večina hospitaliziranih okuženih ni cepljena in že nekajkrat je nekatere slišal reči, da če bi to vedeli, bi se cepili. “Kar bi morali doživeti nasprotniki cepljenja, ki kričijo, da to ni težka bolezen ali da virusa ni!”

Šoba skuša razumeti strokovne razlage, a vse v celoti dojameš, ko posledice vidiš od blizu. “Preseneča me, koliko 'facebook zdravnikov' in 'strokovnjakov' prodaja mnenja za suho zlato. Čudi me, da so med njimi nekateri zdravniki, in čeprav niso epidemiologi ali infektologi, se obnašajo, kot da so prav to. Ne zavedajo se, koliko škode povzročajo! Mene so prizori na covidnem oddelku res močno pretresli. A tam sem zato, da skušam pomagati in sem se pač privadil.”

---