Meta-revolucija ali metanje peska v oči?

Imperij Marka Zuckerberga se od 28. oktobra ne imenuje več Facebook, temveč Meta. Rebranding kaže razvojno smer, ki jo Zuckerberg napoveduje že nekaj mesecev, to je selitev fizičnih interakcij med ljudmi v virtualni prostor - tako imenovani metaverse.

Ljudje naj bi se v virtualnem prostoru metaverse srečevali v 
podobi lastnih avatarjev. Foto: Profimedia
Ljudje naj bi se v virtualnem prostoru metaverse srečevali v podobi lastnih avatarjev. Foto: Profimedia

Gre za koncept, znan iz znanstvenofantastičnega romana ameriškega pisatelja Neala Stephensona Snow Crash iz leta 1992 in iz fikcije Ready Player One. Vstopnica v novodobno virtualno čudolandijo so Facebookova VR očala oziroma naglavni set za virtualno resničnost Oculus Quest 2, ki vas teleportirajo v metaverse, kjer se v podobi svojega avatarja ali holograma ali kakorkoli že poimenujete svoj digitalni alter ego, udejstvujete v svojem bodisi službenem bodisi zasebnem okolju.

Oblastem v Seulu, ki velja za eno tehnološko najbolj naprednih mest, je ideja očitno všeč. Južnokorejska prestolnica namerava namreč postati prvo mesto na svetu, ki bo svojim prebivalcem omogočilo storitve javne uprave v svoji verziji virtualnega prostora. Napovedujejo, da bo do leta 2023 zaživel tako imenovani Metaverse 120 Center, nekakšen virtualni trg, kjer bo lahko vsak prebivalec preko svojega avatarja zaprosil za informacije ali dokumente pri zaposlenih, ki bodo v tem prostoru prav tako prisotni v virtualni podobi. Do leta 2026 naj bi center postal polno delujoč in bi omogočal številne druge funkcije, na primer virtualno pisarno župana, inkubator za startup podjetja in podobno.

Glavni cilj naj bi bil povečati dostop do javnih storitev, zlasti invalidom. Za zdaj še niso napovedali, kako naj bi ljudje vstopali v ta prostor oziroma ali bodo strošek nakupa VR očal (več sto evrov) morali pokriti sami. Oprema, ki cenovno ni vsem dostopna, je le eden od pomislekov.

Kritiki koncepta metaverse močno dvomijo v Zuckerbergova pričakovanja, da bodo ljudje - po njegovih predvidevanjih jih bo v naslednjem desetletju metaverse štel že milijardo - pripravljeni več ur na dan nositi neudoben VR set na glavi. Predvsem pa dvomijo v dobronamernost meta-revolucije, ki naj bi ljudem prinesla prihranek časa, planetu pa okoljske dobrobiti zaradi manjše udeležbe v prometu. Vprašanj, na katera Zuckerberg ne ponuja odgovorov, je veliko. “Kdo bo določil pravila?” je enega ključnih izpostavil bivši prvi mož Googla Eric Schmidt. “Svet bo postal bolj digitalen kot fizičen. To ni nujno najboljša stvar za človeštvo,” je poudaril v pogovoru za časnik The New York Times. Avatarsko socialno življenje nedvomno odpira pot še večjemu odtujevanju že tako odtujenih ljudi, ki so vse manj vešči odnosov v fizični resničnosti.

Pri vrednotenju Zuckerbergovih razvojnih potez ne gre spregledati trenutka, v katerem postajajo javne. Do spremembe imena prihaja v času, ko se podjetje sooča s hudo krizo največjega spletnega družbenega omrežja na svetu, kjer se povprečna starost uporabnikov viša, novih generacij pa ni na spregled. Poleg tega je podjetje nedavno pretresel škandal, potem ko je žvižgačka Frances Haugen predala zajeten kup internih dokumentov najprej Wall Street Journalu, nato pa še drugim medijem, ki objavljajo neprijetne podrobnosti. In za kakšne navedbe gre? Predvsem za to, da se vodstvo podjetja osredotoča le na dobiček in zanemarja škodljive posledice svojih storitev za posameznike in družbo. Kako presenetljivo, mar ne?


Najbolj brano