Umetniška beseda na radijskih valovih

Da Gledališče Koper ni uspešno le pri povezovanju z domačimi ali tujimi gledališči, ampak tudi takrat, ko se povezuje z medijskimi hišami, dokazuje tvorno sodelovanje z Radiem Slovenija, natančneje z njegovim 3. programom - programom Ars, ki je z letošnjo pomladjo na pobudo direktorice koprskega gledališča in novega vodstva Uredništva igranega programa nacionalnega radia odprl vrata tudi primorskim gledališkim ustvarjalcem.

Rok Matek v studiu Radia Koper Foto: Alen Jelen
Rok Matek v studiu Radia Koper Foto: Alen Jelen

V Gledališču Koper dobro vedo, da lahko tudi iz najslabšega izluščijo najboljše, zato so konec minulega leta, ko so morali gledališče za obiskovalce zapreti, po spletu hitro našli rešitev, kako ohraniti stik z občinstvom. Med drugim so za uporabnike družabnega omrežja Facebook z igralcem Rokom Matkom posneli prvo zvočno knjigo - drugi roman primorskega pisatelja in pesnika Vanje PeganaPisatelj, Adam in pilot, ki je od decembra leta 2020 do sredine januarja letos 'izšel' v petnajstih nadaljevanjih. Odličen odziv uporabnikov družabnega omrežja je takrat spodbudil direktorico koprskega gledališča Katjo Pegan, da Uredništvu igranega programa na Radiu Slovenija - za urednika je bil takrat imenovan režiser in dramaturg Alen Jelen - predlaga, da k snemanju literarnih oddaj in radijskih iger povabi tudi koprske igralce, ki so tako kot večina njihovih novogoriških, celjskih ali mariborskih kolegov na radijskih valovih večinoma manj prisotni, saj Radio Slovenija za snemanje tovrstnih oddaj k sodelovanju največkrat vabi igralce ljubljanskih gledališč. Pobuda je že v pomladnih mesecih obrodila prve sadove. Alen Jelen je k snemanju literarnih oddaj povabil igralca Roka Matka in Anjo Drnovšek ter režiserko Renato Vidič, ki so v studiu Radia Koper za program Ars do konca maja posneli kar sedem oddaj - Literarni večer, tri Literarne nokturne, Spomine, pisma in potopise, Literarni portret in Humoresko tega tedna.

Zvočna knjiga Veliki Gatsby

V znamenju radijskih snemanj so minili tudi poletni meseci. Rok Matek je v dramskih studiih Radia Slovenija posnel zvočno knjigo, roman ameriškega pisatelja F. Scotta Fitzgeralda Veliki Gatsby, ki se skupaj z romanom Čudežni FeliksAndreja Hienga (posnel ga je igralec Igor Samobor) uvršča v maturitetno branje za leto 2022. Velikega Gatsbyja je režirala Renata Vidič, asistent režije je bil Alen Jelen, tonski mojster Gal Nagode, lektor-fonetik pa Rok Dovjak. Zvočna izdaja, ki je nastala v sodelovanju z Mladinsko knjigo, Gledališčem Koper in ob podpori JAK, bo do konca leta izšla pri Založbi kakovostnih programov RTV Slovenija. V koprskem gledališču jo bodo predstavili na literarnem večeru za maturante, radijski poslušalci pa jo bodo lahko v nadaljevanjih spremljali v oddaji Oprta knjiga na 3. programu nacionalnega radia.

“Ne gre za vprašanje, zakaj poslušati in ne brati, saj bralec lahko knjigo po poslušanju še vedno vzame v roke in jo prebere. Toda v nasprotju z ne tako davnim prepričanjem, da so zvočne knjige in radijske igre namenjene samo slepim in slabovidnim, danes vemo - in to dokazujejo tudi smernice priljubljenosti zvočnih knjig v svetu - da zvočna knjiga poslušalcu ponuja uvid več v obravnavano tematiko, kot če bi bral sam.”

Alen Jelen, urednik Uredništva igranega programa Radia Slovenija

Zakaj poslušati, če lahko beremo? Vprašanje se zdi smiselno, saj sta branje in poslušanje dva različna procesa zaznavanja, slednji zahteva pozorno, zbrano in motivirano poslušanje, saj se poslušalec ne more vračati na prejšnje strani; ima kljub zahtevnosti do poslušalca zvočna knjiga prihodnost? Alen Jelen, je prepričan, da jo ima: “Ne gre za vprašanje, zakaj poslušati in ne brati, saj bralec lahko knjigo po poslušanju še vedno vzame v roke in jo prebere. Toda v nasprotju z ne tako davnim prepričanjem, da so zvočne knjige in radijske igre namenjene samo slepim in slabovidnim, danes vemo - in to dokazujejo tudi smernice priljubljenosti zvočnih knjig v svetu - da zvočna knjiga poslušalcu ponuja uvid več v obravnavano tematiko, kot če bi bral sam. K temu zagotovo pripomore tudi način branja, ki se izogiba napovedovalskemu branju ter upošteva prvine in pravila umetniške besede.”

Radijske igre znova na Radiu Koper?

Meritve poslušanosti oddaj 3. programa - programa Ars na svetovnem spletu kažejo, da so ene od najbolj poslušanih oddaj radijske igre. K temu so v zadnjem letu prispevale tudi predstavitve radijskih iger v javnosti, v katere je Alen Jelen vključil javna poslušanja radijskih iger v gledališčih in v radijskih studiih. S takšno promocijo igranega programa so na Radiu Slovenija med poslušalci zbudili zanimanje tudi za starejše in morda manj znane avtorje in naslove, ki jim prisluhne do 400 uporabnikov spleta. Številke ne lažejo, zato Jelen rad pove, da z enkratnim predvajanjem radijske igre na radiu in na spletu dosežejo več poslušalcev kot SNG Drama Ljubljana abonentov, ki si ogledajo eno od uprizoritev v sezoni; hkrati pa poudari, da je med poslušalci radijskih iger veliko tistih iz ruralnega okolja, ki v gledališče nikoli na zaidejo.

Prav zaradi tega si Jelen prizadeva, da bi se radijske igre vrnile tudi v studie Radia Koper: “Koprski radio ima tradicijo radijskih iger in literarnih oddaj, ki pa je z upokojitvijo nekdanjega urednika in dramaturga Livia Crevatina pred tremi desetletji zamrla. Res je, da sta bila takrat slovenski in italijanski program drugače zasnovana, toda danes je na koprskem radiu premalo umetniških vsebin, vsaj takšnih, kot jih pripravljamo na našem 1. in 3. programu. Dvomim, da se bo v programu našel prostor zanje, toda ker je Radio Koper tehnično in kadrovsko dobro podprt, vidim v tem predvsem priložnost za sodelovanje: na Radiu Koper bi literarne oddaje in krajše radijske igre lahko snemali igralci iz vseh treh primorskih gledališč, na spletu in na vseh radijskih postajah pa bi bile te vsebine dostopne vsem poslušalcem. Moja tiha želja je, da bi nam že prihodnje leto uspelo posneti participativne radijske igre, kjer bi poslušalci sedeli v studiu in z glasovanjem odločali o koncu igre. Kako hitri in uspešni bomo pri obujanju tradicije in snemanju umetniškega programa, ne morem napovedati, vesel pa sem, da nas pri tem podpira tudi odgovorni urednik Radia Koper Andrej Šavko.”

Priložnost za ustvarjalce

Če se bodo želje uresničile, snemanje umetniškega programa na Radiu Koper ni le priložnost za primorske igralce iz SNG Nova Gorica in Slovenskega stalnega gledališča (novogoriški igralec Iztok Mlakar je v letošnjem Jurčičevem letu posnel že zvočno knjigo Deseti brat, igralka Ana Facchini pa roman Ivana pred morjemVeronike Simoniti), temveč prav tako za druge ustvarjalce - primorske literarne ustvarjalce, pesnike in mlade režiserje, ki bodo k snemanju umetniškega programa privabili tudi mlajše igralce, ki jih širša javnost morda še ne pozna prav dobro. Hkrati je opravičilo za obstoj koprskega gledališča, izpolnjuje pa tudi nepisano pravilo nacionalne radijske hiše, da bi morali za zanamce imeti posnete vse slovenske igralce.

Ali jim bo na Radiu Koper uspelo prvo radijsko igro posneti že prihodnje leto, ostaja uganka, zagotovo pa bodo, tako kot doslej, koprski igralci na koprskem radiu enkrat mesečno posneli katero od literarnih oddaj programa Ars.


Preberite še


Najbolj brano