Človečnost na preizkušnji

Pravijo, da hudič v sili še muhe žre in da ko gre zares, nehamo komplicirati. V naši državi se to doslej še ni zgodilo, čeprav je vzgojno-izobraževalni sistem talec covida-19 že tretje šolsko leto zapored. To je dolgo obdobje, nekateri so se v tem času naučili hoditi in govoriti, drugi so šli na višji nivo izobraževanja (na višjo stopnjo osnovne šole, na srednjo ali visoko šolo), lahko pa so izobraževanje tudi končali, naj bo poklicno, srednješolsko ali visokošolsko. Zakaj se torej nekaterim staršem zdi tako nepredstavljivo, da bi se njihovi otroci, ki jim želijo le vse najboljše, v šoli samotestirali trikrat na teden? Še posebej, ker gre za hitro testiranje, na katerega so jih poleti naročali v zdravstvene domove, da so potem lahko šli na dopust.

Težko je razumeti tudi pomisleke tistih, ki v nekaj vrtljajih z vatirano palčko po nosu vidijo nedopusten, celo medicinski, poseg v nedotakljivo telo svojega otroka in napovedujejo tožbe. Zakaj se potemtakem ne obremenjujejo, ko si njihov podmladek s podobno vatirano palčko čisti ušesa? In kako to, da avstrijski vrstniki s samotestiranjem nimajo posebnih težav?

Zastavljata se nam bistveni vprašanji, ali starši res ravnajo v dobro svojih otrok: ali pa se pri nasprotovanju vladi in njenim ukrepom poslužujejo prav vseh sredstev, tudi tistih, ki se jih ne bi smeli.

Po premisleku se nam zastavlja vprašanje: ali starši res ravnajo v dobro svojih otrok ali pa se pri nasprotovanju vladi in njenim ukrepom poslužujejo prav vseh sredstev, tudi tistih, ki se jih ne bi smeli? V urejenem sobivanju, ki mu pravimo družba, bi morale nekatere stvari ostati svete in nedotakljive, pravica do zdravja, zdravega okolja in izobraževanja bi že morale biti takšne, kar nekateri mladostniki - kako ironično - ugotavljajo na lastno pest. Dijaki zadnjih dveh letnikov srednjih zdravstvenih šol, ki gredo vsaj dvakrat na teden pomagat v covid oddelek najbližjih bolnišnic, dijaki izolske šole v izolsko bolnišnico in postojnski v sežansko na primer, so šokirani nad prizori, ki jim botruje virus, v obstoj katerega nekateri še kar dvomijo. Skeptiki bi se nam morali pridružiti, ko pomagamo negovati mlade ljudi, tudi dvajsetletnike - tako so svoja opažanja strnili ravnateljem.

Bodo torej šolarji prepričali starše in tudi nekatere šolnike v smiselnost zaščitnih ukrepov? Nekateri učitelji pravijo, da niso kompetentni za vrtanje po nosovih kratkohlačnikov, ker niso študirali medicine. Pa so vendarle sami sebe samotestirali oziroma to še vedno počnejo in najbrž tudi priskočili na pomoč, ko se je kateremu od učencev ulila kri iz nosu ali si je med igro obtolkel kolena. Takrat so se odzvali kot ljudje, ki jim je mar za druge. Le kam je torej izginila človečnost iz sodobne družbe?


Preberite še


Najbolj brano