Že stopinja manj skrči račun za ogrevanje

V času naraščanja cen energentov lahko stroške porabe električne energije in ogrevanja znižamo že s povsem običajnimi potezami, kot je denimo pravilno prezračevanje stanovanja ali znižanje temperature gretja za stopinjo. Takšni ukrepi nas nič ne stanejo, njihovi učinki na družinski proračun pa vidni, poudarja neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič.

SLOVENIJA > Povprečno slovensko gospodinjstvo porabi 3200 kilovatnih ur elektrike na leto. To je izhodiščna točka, iz katere lahko ocenimo lastno porabo, pravi neodvisni energetski svetovalec iz cerkniške Vitre Bojan Žnidaršič. “Vsak lahko pogleda v obračun in ugotovi, ali je nad ali pod povprečjem. Če je nad njim, je smiselno pogledati, kakšne so možnosti za izboljšave in učinkovitejšo rabo energije.”

Tri sklopi ukrepov

Ukrepe, s katerimi lahko to dosežemo, delimo v tri sklope. Prvi sklop nas finančno ne stane nič, vanj pa sodi denimo pravilno prezračevanje stanovanja. “Prezračujemo vsaj trikrat na dan, maksimalno za štiri minute in z ustvarjanjem prepiha z vsemi odprtimi okni in vrati,” svetuje Žnidaršič. Tako se v stanovanju na hitro znebimo z vonjavami in vlago obremenjenega zraka v zelo kratkem času, obenem pa se konstrukcije stanovanja ne ohladijo.

Kje doma porabimo največ energije?

46 odstotkov za ogrevanje prostorov,

17 odstotkov za ogrevanje sanitarne vode,

preostanek za kuhanje, razsvetljavo, gospodinjske aparate

Drug brezplačen in zelo učinkovit ukrep je vodenje domačega energetskega knjigovodstva. Po izkušnjah iz tujine lahko tako privarčujemo deset odstotkov energije samo zato, ker jo merimo, zapisujemo in spremljamo lastne račune in cene energentov ter beležimo popravila in potrebe po njih, poudarja Žnidaršič.

Na družinski proračun ogrevanja lahko učinkovito vpliva tudi zniževanje temperature gretja v stanovanju. “Vsaka stopinja, ki jo znižamo za ogrevanje stanovanja, namreč pomeni šestodstotni prihranek na letni ravni,” poudarja Žnidaršič. Če torej ogrevanje znižamo z 22 na 20 stopinj Celzija in pri tem ne bomo zmrzovali, privarčujemo 12 odstotkov zneska za ogrevanje v enem letu. To pa pri “običajni” hiši s 100 kvadratnimi metri površine, ki se jo ogreva na nafto, znese med 150 in 200 evrov letno.

Brezplačni varčevalni energetski ukrepi

pravilno prezračevanje,

znižanje temperature gretja vsaj za stopinjo,

vodenje evidenc lastne energetske porabe,

upoštevanje energijskih nalepk pri nakupu gosp. aparatov,

menjava dobavitelja.

Med učinkovite brezplačne ukrepe sodi tudi preverjanje energijske nalepke pri nakupu gospodinjskih aparatov in nakup takšnih, ki imajo nižjo porabo energije in so tudi manj hrupni. Kot učinkovit ukrep pa je danes možna tudi menjava dobavitelja energije.

Kakovost bivanja pred varčevanjem

Drug sklop ukrepov zahteva naložbe manjše vrednosti, a s praviloma hitro dobo vračanja. Sem sodi učinkovita raba razsvetljave, ki jo dosežemo z uporabo varčnih sijalk. Varčne žarnice namreč v primerjavi z običajnimi porabijo 20 odstotkov energije, nove led sijalke pa le tri odstotke glede na žarnice z žarilno nitko, pravi Žnidaršič. “Privarčevani zneski - gledano zgolj na eno luč - sicer niso veliki, a skupaj lahko prinesejo do 40 evrov prihranka na leto.” Poleg žarnic je smiselno vgraditi tudi avtomatska stikala, ki prižgejo svetilo na gibanje, da luč ne gori v prazno.

Bojan Žnidaršič, neodvisni energetski svetovalec

“Vsaka stopinja, ki jo znižamo za ogrevanje stanovanja, namreč pomeni šestodstotni prihranek na letni ravni.”

Med ukrepe drugega sklopa sodijo tudi vgradnja termostatskih ventilov na radiatorje, toplotna izolacija neizoliranih cevi v kurilnici, zamenjava odtočne črpalke z bolj učinkovito in tesnjenje oken s silikonskimi tesnili. “Naložba v zatesnitev stika med okvirjem in krilom ter toplotno izolacijo roletne omarice nas na posamezno okno stane približno 20 evrov. Gre pa za zelo učinkovit ukrep, ki se kmalu povrne,” pojasnjuje Žnidaršič.

Tretji sklop varčevanja z energijo predstavljajo večje naložbe, kot so toplotna izolacija fasade, menjava oken ali energenta. Ta trenutek med najdražja energenta sodita utekočinjen naftni plin v kontejnerju in elektrika. “Kilovatna ura stane okrog 17 centov. Pri kupljenih polenih kot energentu pa bi kilovatna ura znaša tri cente,” pove energetski svetovalec.

Cenejše so tudi toplotne črpalke, klimatske naprave. Posebej na Primorskem so zelo smiselne, saj poleti hladijo, pozimi grejejo.

Čeprav sprememba energenta zahteva večjo začetno naložbo, saj je treba menjati ogrevalno napravo, si pri tem lahko finančno pomagamo tudi z ukrepi Eko sklada, ki v ta namen daje subvencije in tudi posojila. “Zato je mogoče v naložbo iti brez svojega denarja, saj se posojilo omogoči pred začetkom del.”

Žnidaršič ob varčevalnih nasvetih opominja, da v varčevanje ni smiselno iti za vsako ceno. “Smiselno je upoštevati kakovost bivanja. Če želimo bivati kakovostno, pa seveda ni nujno, da živimo tudi energetsko potratno. zato lahko najdemo preproste načine, ki nam omogočajo enako komoditeto življenja z manj potrošene energije.”

---